Marjan Bunič
Boštjan Smole
Petra Stopar
Zelišč ne uporabljamo samo zaradi vonja, arome, ampak ker pomirjajo naše organe: šetraj, origano, vse to pomirja trebušno votlino. (foto: alleksana / Pexels)
Zelišč ne uporabljamo samo zaradi vonja, arome, ampak ker pomirjajo naše organe: šetraj, origano, vse to pomirja trebušno votlino. | (foto: alleksana / Pexels)

Zelišča in zdravilne rastline

04.08.2020, 13:16 Mirjam Judež

Posvetili se bomo zdravilnim zeliščem in rastlinam, ki nam koristijo nasploh, zato smo v studio povabili Mirjam Grilc z Zeliščne kmetije Grilc na Šenturški gori, na prisojnem pobočju Krvavca. V tej lepi in ohranjeni naravi, na 700 metrih nadmorske višine, se že vrsto let ukvarjajo z nabiranjem, gojenjem in predelavo zelišč. Kako ravnati z njimi, katere rastline se trenutno nabira in kako jih pripraviti, da bodo učinki najboljši? Mirjam Grilc je mojstrica tudi uporabe in priprave zelišč v kuhinji. »Roža ima širok spekter delovanja, treba se je osredotočiti na enega. Roža je dobra za brohialne težave, tudi želodčne, nekje pa je najboljša. Sama se ponavadi oprem samo na tisto, kjer je najboljša.« Pogovor je vodila Tanja Dominko.

Začetki ukvarjanja z zelišči

»To je prišlo iz veselja, nekaj malega sem imela iz družine. Pri babici sem se navadila nabirati šipek, lipo, materino dušico, klasična zelišča. Sem sicer Ljubljančanka in v Ljubljani nisem imela možnosti nabiranja, ko pa sem bila starejša, sem začela pohajati po hribih, kjer sem začela polniti svoje žepe in spraševati ljudi. Po pravici povedano imam še vedno premalo znanja, veliko več pa izkušenj, ki jih pridobiš z leti.«

Jutro Mirjam Grilc

»Lahko bi rekla, da je poletje moj najljubši letni čas. Ogromno sem na vrtu, praktično živim na vrtu, vstajam zelo zgodaj, spat odhajam zgodaj, dan preživim na odprtem. Dela je poleti ogromno. Moja jutra so zelo zgodnja, tudi danes, ker je polna luna in sem slabše spala. Prva stvar, ki jo zaužijem, je kozarec tople vode, potem pa pristavim kotliček in si pripravim čaj iz svežih zelišč. Danes so se v kotličku znašli: dobra misel, kraški šetraj, monarda, plahtica in materina dušica. Zakaj iz svežih rastlin? Čar priprave, obred, greš ven, utrgaš, sveža roža drugače diši kot posušena.«

Zeliščarka Mirjam Grilc
Zeliščarka Mirjam Grilc © Tanja Dominko

Srce in duša kmetije je zeliščarka Mirjam Grilc, ki se s svojo košaro za zelišča rada potepa daleč proč od naselji visoko v hribih. Poleti se njen delavnik večkrat začne že ob petih zjutraj in traja do devetih zvečer, pozimi pa si vzame čas za pisanje. Ker za resno proizvodnjo potrebuje več, kot lahko nabere po travnikih, je uredila svoj bogat zeliščni vrt in zeliščno kmetijo. Mirjam je avtorica številnih knjig z recepti ter praktičnimi nasveti, kako si urediti domačo lekarno in zeliščni vrt. Čeprav zanjo velja, da je sodobna zeliščarka, je ne boste našli na družabnih omrežjih. Z veseljem pa bo z vami pokramljala po telefonu ali vam odgovorila na vašo e-pošto. Oglejte si čudovito spletno stran.

Posušeno ali sveže zelišče – je kaj razlike pri učinkovitosti?

»Učinkovitost je enaka, priprava pa malo drugačna. Sveža zelišča vsebujejo veliko vode. Pri svežem je ponavadi potrebno dati količinsko dva- do trikrat več rastlin za pripravo čaja. Ko boste pripravljali, nič ne de, če je kotliček poln zelišč, ampak tako mora biti. Kar se priprave tiče, dolgotrajnosti, koliko časa ostanejo zelišča v vodi, je enako. Vodo zavremo, odstavimo, prelijemo zališča, pokrijemo, kar je zelo pomembno in pustimo 10-15 minut. To je za splošni planinski čaj, za zelišča, ki jih pripravljamo v poparku. Če pripravljamo korenine, so pa priprave drugačne.«

Zelišča pomirjajo naše organe. Posadimo jih na vrtiček ali v lonec (če vrta nimamo).

»Vse začimbnice, ki jih uporabljamo in so jih uporabljale naše mame, babice, so pravzaprav v vseh zeliščarskih knjigah, ker so zdravilna. Ne uporabljamo jih samo zaradi vonja, arome, ampak ker pomirjajo naše organe: šetraj, origano, vse to pomirja trebušno votlino. Zato se ta zelišča dodaja k mesnim jedem. Šetraj paše v fižol, damo ga tudi v krompir, ker so to težko prebavljiva živila. Če imate vrt doma, imejmo zelišča posajena na vrtičku, če živimo v bloku in imamo balkon, lahko pripravimo lončke, večje lonce ali gajbice, ki se obložijo, v njih so vse začimbnice, je pa potrebno več nege. Če je to posajeno v zemlji, ne smemo zalivati več kot enkrat ali dvakrat na teden. Za zelenjavo velja enako. V loncih pa je potrebno bolj redno, tam se zemlja veliko hitreje izsuši, so manjše površine zemlje, tudi zelišče v lončku ne traja dolgo. Večji, kot je lonec, manjkrat je treba zalivati, manjši ko je lonček, bolj bo treba skrbeti.«

Kaj ponuja narava v tem času?

»V naravi nabiram šentjanževo rožo, v dolini pa je verjetno to že odcvetelo. Sama živim na 700 m nadmorske višine, nabiram pa tudi višje, na 1.000, 1.500 metrih in poleg šentjanževke še: trpotec, rman, dobro misel, na vrtu smo porezali ameriški slamnik, monardo, porezali smo poprovo meto (drugi rez), meliso, na vrtu smo porezali praktično vse in ne ponuja tako lepega pogleda kot 14 dni nazaj, ko je bilo vse bujno rastoče in cvetoče.«

Rman in trpotec

»Ašičeva mešanica KRRT (vsebuje koprivo, regrat, rman in trpotec) je bila za cirkulacijo celega organizma. Rman uporabljam v želodčnem čaju, ker je zelo dober za težave, ko je kisline preveč, kakšne druge želodčne težave (gastritis). Trpotec je izredno dober za cirkulacijo celega telesa, ljudje pa ga uporabljajo proti kašlju. Znan je trpotčev sirup. Sušenje rmana je dokaj enostavno: sušimo cvet in liste rmana, trpotec je nekoliko bolj zahteven, ker lahko tudi potemni. Naberemo ga, ko je hladen in ga potem posušimo. Nikakor ne nabiramo sredi dneva, ko je že razgret.«

Za tiščanje v želodcu pomagata čaja poprove mete in kamilice

»Pogosto, ko gremo v restavracijo, se vsi smejejo, ko si po kosilu naročim čaj poprove mete ali kamilic. To je tisto, kar pomaga. Poprova meta je ena takih rož, ko se prenajemo in nas tišči v želodcu. Kamiličin čaj popušča, sprošča krče, zato je dober v trenutkih, ko smo polni vsega. Kamilični čaj zaužijemo samo skodelico, ne dveh. Prva naredi dobro, druga ne več.«

Kamiličin čaj popušča, sprošča krče, zato je dober v trenutkih, ko smo polni vsega.
Kamiličin čaj popušča, sprošča krče, zato je dober v trenutkih, ko smo polni vsega. © Monika Grabkowska / Unsplash

Vprašanja poslušalcev:

(Boštjan) Vrednik cveti rožnato, je grenčica. Lahko kakšno besedo več o tem zelišču?

»Poznam, ga pa ne uporabljam, ker je na listi, ki je tretiran kot zdravilo in ne kot hrana. Rožo se nabira v tem času, je izredno močna grenčina, dovolj je listek, da pomiriš težave v želodcu. V mešanico čaja je ne dajemo, lahko jo uporabljate svežo, lahko pa kakšno koreniko izkopljete in posadite na svoj vrtiček, kjer bo hvaležno rasla bolj v senčnem prostoru.«

(Mojca) Se lahko pri trpotcu lahko koristi tudi cvet?

»Cvet lahko uporabljate. Ko rastlina zacveti, ima največ učinkovin v cvetu. Pri določenih rastlinah pa je tako, da takrat rastlina izgubi večino učinkovin, zato jo nabiramo pred cvetenjem. Na tak način funkcionira tudi trpotec. Največ učinkovin ima v listih, nekaj malega tudi v cvetovih, zato ga nabiramo preden cveti.«

(Pavlina) Žajbelj. Ne more ga posušiti, vedno ji počrni.

»Žajbelj pogosto počrni, ker ima veliko vlage v sebi. Pri žajblju velja obratno kot pri ostalih zeliščih. Nabiramo ga toplega, okrog 11. ure, ko je že lepo suh, pregret. Ko ga porežemo, ga postavimo kar na sonce za kakšno uro, dve. Šele nato ga damo sušiti v peč. Najboljše so ventilacijske ali kondenzacijske peči in sicer pri žajblju greste lahko do temperature 40 stopinj. To ne velja za pečico, v kateri pečete kruh, ampak za tovrstno sušenje, kjer ventilator meša zrak, doseže 40 stopinj in odvaja vodo iz zelišča. Če te sušilnice nimate, predlagam, da ga imate nekaj časa na soncu, potem pa to umaknete v senčen, ampak zelo zračen prostor. Žajbelj položite raje na peki papir, ne na rjuho. Nekam, da podlaga ne bo vlekla vlage, sicer bo žajbelj neprestano na vlagi.«

Žajbljev čaj za vitalnost starejših

»Žajbelj je rastlina, ki skrbi za vitalnost v organizmu. Zelo ga priporočam vsem starejšim za zdravje. Nič ni narobe, če vsak dan spijejo skodelico žajbljevega čaja. Mora vreti vsaj 3-5 minut. Težava, ki se pojavlja, je pretiravanje v količini. Listek ali dva vržemo v krop, zmanjšamo temperaturo in naj rahlo vre 3-5 minut. Na ta način ga lahko pijete leto dni vsak dan. Majhna količina, bolje manj kot več.«

Žajbelj skrbi za vitalnost organizma
Žajbelj skrbi za vitalnost organizma © congerdesign / Pixabay

(Silva) Sušim v plastičnih gajbicah, na dno položim krpo oz. pravite, da je boljši peki papir. Vse je dvignjeno, da zrak kroži, sušim v leseni hiški. Kako veš, da je zelišče dovolj suho?

»To je pravilno, ker zrak lahko kroži. Če zelišče stoji na krpi,v obdobju vlage tega ne moremo posušiti, zato je bolje, da je vse dvignjeno. Ni pravila, koliko časa se suši. Ko zelišče primete, ko slišite šelest, vidite, da v srčku cveta ni vlage, potem je to suho. Zakaj pospraviti v papirnato vrečko? V papirnati vrečki lahko zelišče diha, ostane živo, samo regulira svojo vlago. V kozarcu pa se vlaga zadržuje, zato se čaje v kozarcih večkrat odpre, prezrači, pretrese.«

(Anica) Koliko sort žajblja obstaja? V vrtu imam dve sorti, je pa dobila še rdečkasti žajbelj.

»Osnovno zelišče je navadni žajbelj, na katerem so delane raziskave in tu govorimo o zdravilnih učinkovinah. Vse ostalo so križanci. Užiten je, kar se tiče učinkovin, je pa vprašanje. Žajbelj uporabljamo za grgranje, dober je proti krvavenju v ustni votlini, če vam izpulijo zob. Takrat je dobro, da s tem izpirate. Takrat ni treba, da vre, lahko naredite samo poparek, pustite 15 minut in to uporabljate, potem pa vedno tudi izpljunete.«

(Anica 2) Ali žajbelj na Primorskem lahko uporabljamo celo leto ali ga moramo sušiti? Imam ga na njivi, kjer prezimi.

»Jaz sem prepričana, da je uredu, izhajam iz Dalmacije, kjer ga uporabljajo, ko ga potrebujejo. Ker naredite kakšen rez, ga vedno pomlajujete. Učinkovine gotovo so. Če so temperature zunaj primerne, zakaj bi rezali in sušili?«

(Anica 3) Ko je zelišče posušeno, se ga lahko da v skrinjo za pol ure? Sicer sem imela polno črvičkov v kozarčku, pa čeprav je bil čaj popolnoma suh …

»Ko zelišče naberete, tipičen je ognjič, ga položite na peki papir in na sonce. Pustite 2 uri in boste videli, kaj vse bo prilezlo ven. Šele potem začnete s pravim sušenjem. Sicer jaz ne dajem v skrinjo, poznam pa ljudi, ki to počnejo. Če imamo pravilno posušeno in shranjeno, žuželk načeloma ne bi smelo biti.«

Pomoč nogam v poletju – čaj iz preslice s kapljicami ameriškega slamnika

»Za boljše delovanje limfe (ožilje; lahko je tudi srce) priporočam čaj iz preslice v kombinaciji s kapljicami ameriškega slamnika. To se je izkazalo za dobro recepturo za delovanje limfe. Če ima nekdo težave z ožiljem in zatekajo noge, svetujem, da preden nastopi poletje (junija, maja), naredijo kuro, začnejo z uživanjem ajdovega čaja – ajdovih listov, ajdovih cvetov (dvakrat na dan skodelica), lahko vzamejo zeliščne kapljice, naredijo dvomesečno kuro in težav je znatno manj.«

Kapucinke niso le za okras, ampak tudi za krepitev imunskega sistema

»V poletnem času imam na vrtu veliko kapucink. Imunski sistem krepim tako, da vsake toliko zaužijem kakšen listek kapucinke: to je enakovredna roža kot ameriški slamnik, ki ga poslušalci bolje poznajo, iz nje se tudi pripravljajo kapljice, ki delujejo protibakterijsko in krepijo imunski sistem. Ameriškega slamnika ne smejo uživati ljudje z avtoimunimi boleznimi, kapucinka pa je dobra alternativa.«

 

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svetovalnica

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Sveta maša na Brezjah (photo: Romarski urad Brezje) Sveta maša na Brezjah (photo: Romarski urad Brezje)

Nuncij: Slovenija potrebuje Jezusa!

Frančiškanski redovi so včeraj obhajali praznik vtisnjenja ran sv. Frančišku. Sveto mašo je v baziliki Marije Pomagaj daroval apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Jean-Marie Speich. Zbrane je ...

Velikokrat je v ozadju samomora bolezen sodobnega časa – depresija, ki jo je mogoče uspešno zdraviti s pomočjo terapevta in zdravil. (photo: Ian / Unsplash) Velikokrat je v ozadju samomora bolezen sodobnega časa – depresija, ki jo je mogoče uspešno zdraviti s pomočjo terapevta in zdravil. (photo: Ian / Unsplash)

Anja Klančar: Samomor je skrivnost

10. septembra obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora. V Sloveniji vsako leto zaradi samomora umre približno 400 ljudi, na srečo pa zadnja leta opažamo znaten upad števila. Naša gostja je ...

O avtorju