Stane Klemenc: Nikoli nismo razmišljali, da se kdaj ne bo izšlo.

Pozitiva | 02.08.2020, 13:16 Nataša Ličen

Legenda Bohinja, so rekli domačini, je Stanko Klemenc, fotograf, alpinist, gorski vodnik in reševalec, trener kajakaštva, še marsikaj bi lahko dodali, z odmevnimi odpravami na južni in severni pol, stal je na najvišjih vrhovih celin našega planeta, le na najvišjo goro sveta mu ni bilo dano pristopiti, kljub dvema poizkusoma. Varnost je bila vedno pomembna zanj. Pred uresničitvijo izzivov, je vedno pretehtal, koliko je plusov in minusov in le en minus več, pa se ni odločil za tveganje. To ni samo značajska previdnost, to je modrost.

V zadnjih desetletjih ni več domoljubne zavesti. Vse poteka z vrha, tam nas razdvajajo. Stopimo skupaj, na vseh nivojih.

S Stanetom Klemencem smo se pogovarjali v oddaji »Via positiva« med obiskom Bohinja, v četrtek 30. julija, ko smo imeli mobilni studiu v tej prelepi gorenjski dolini, ob jezeru pri 700 let stari cerkvici Sv. Janeza Krstnika. Iz Bohinja smo oddajali v živo od poldneva do večera, v zahvalo tamkajšnjim prebivalcem, ki so s svojimi glasovi prispevali, da smo uspešno pridobili frekvenco 105,9.
Po njegovi zaslugi se v Bohinju zna veslati
Leta 2007 je s sosedi, športniki, ustanovil kajakaški klub in ga tudi vodil deset let. »Najprej smo se morali naučiti te obrti, ker nihče ni imel pojma, kaj je to pravilno veslanje v mirnih vodah. Imel sem izkušnje le iz alpinizma. S pomočjo pravih ljudi, ki so nas naučili, tudi s pomočjo Kajakaške zveze, smo osvojili znanje. Tečaji, izpiti, in tako smo počasi lahko začeli vzgajati tudi otroke. Uspeli smo zgraditi še hišico »pod skalco«. » Uspešno so organizirati tudi evropsko prvenstvo. Do nedavnega je aktivno treniral tudi sam in se udeleževal tekmovanj. »Že z otroci skupaj sem treniral. Trener jim mora biti vzgled, če hočemo, da nam sledijo.«

Čim dlje se je treba držati in ostati visoko aktiven. Ne smemo se predati in postati leni.

Plezati je začel z dvaindvajsetimi leti, relativno pozno. Toda, pristopil je resno in načrtno, tako, da je bil že tretje leto aktivnega plezanja član odprave na Kavkaz, kmalu je sledil tudi Everest. S sedeminpetdesetimi leti je prečil Grenlandijo. Pravi, da je v najboljših letih, ne čuti, da so potrebne spremembe in da mora aktivnosti opustiti. »Držati se je treba«, pravi, »čim dlje in čim bolje.«

Zakaj svet ledu?
»Dve desetletji je bila to moja preokupacija, ljubezen.« Kako to? »Preprosto, ko sem sklenil slovenski projekt vrhov vseh celin, sem razmišljal, kam usmeriti svojo energijo. Imel sem še želje in načrte. Ko sem vzel v roke globus, pregledal, kje smo že vse bili, sem videl, da so polarni kraji za Slovence še precej bela lisa. Redke odprave so bile v bližini. Leta 1998 sem tako začel, prva je bila testna pot na severni tečaj, na Grenlandijo. Preveriti smo šli, če je tja mogoče voditi komercialne odprave. Zanimiva mednarodna druščina se nas je zbrala, z nami je bil tudi znameniti polarni raziskovalec, pohodnik, Norvežan Borge Ousland.«

Če verjameš, da je prav to kar počneš, kar ti odgovarja, včasih brez ozira na okolico, je pač treba sprejeti tudi posledice. Odločitve so odvisno od nas.

Prav zaradi njega se je, pravi Stane, naučil več v tednu dni, kot bi se drugače v desetih letih. Kondicijsko je bil na omenjeni poti po najsevernejših krajih našega planeta tako pri močeh, da je z njim »vlekel naprej«, kot se je izrazil Stane Klemenc, po 12 ur na dan hoje, dragocena izkušnja. Pozneje je bil tudi na obisku v Sloveniji. »Všeč mu je bila«, je Stane na kratko sklenil Ouslandov obisk naše domovine.
Fotografiji ne moreš več verjeti toliko, kot prej
»Že kar nekaj časa sem na digitalni strani, ne ljubi se mi vedno vlačiti s seboj fotoaparata. Pa imam le telefon s seboj. Fotografija se spreminja, je pa še vedno to izredno močan medij. Pogledaš sliko in dobiš informacijo.«

Vse življenje se je treba izpopolnjevati. Ostati visoko aktiven. Vse se spreminja, tudi mi.

S fotografijo je Stane Klemenc prvi povedal, kako je onesnaženo dvojno jezero v Triglavskem narodnem parku. »Nisem sploh prenesel razmišljanja o tistem pogledu. Za onesnaženje je kriva koča. Čudil sem se, kako da nihče ne ukrene ničesar. S planin marsikaj priteče tudi v naše jezero. Če bomo okrepili planinstvo, kot bi ga nekateri radi, bomo posledice čutili tudi tu spodaj.«

Ravnovesje, med turizmom in neokrnjenostjo, bomo še dolgo iskali. »Ljudje smo nomadi. Vedno smo bili. Trenutni svet je umetno zgrajen, na račun okolja in škode v naravi, si urejamo življenja. To ni mogoče spremeniti, lahko pa iščemo kompromise za čim manj onesnaževanja. Če bomo uspeli ohraniti čiste vode, tla, bo tudi ostalo boljše. Zdaj v preteklih mesecih, ko smo bili v karanteni, smo videli, kako hitro si je opomogla narava, tudi ljudje smo se umirili. Čeprav sem sam ta čas doživljal bolj kot prisilo. Ljudi prikleniti na eno mesto, je to namen?«

V Bohinju bom ostal, tu imam vse pri roki. Za človeka, ki ima rad naravo.

Alpinistične in polarne odprave Staneta Klemenca: 1974 - Elbrus, Kavkaz 1975 - Makalu 1979 - Mt. Everest 1981 - Grenlandija, vodja domžalske odprave 1983 - Fitz Roy, Patagonija, vzhodna stena, nova smer, vodja odprave 1985 - Cerro Torre, Patagonija, nova smer, vodja odprave 1989 - Kilimanjaro, Mt. Kenya 1991 - Acconcagua, Ojos del Salado – oba najvišja vrhova J Amerike 1994 - Carstens Piramyd, Nova Gvineja – najvišji vrh Avstraloazije 1995 - Mt. Mc Kinley, Aljaska 1996 - Everest - spremljanje Dava Krničarja pri prvem poskusu smučanja z vrha 1997 - Mt. Winson, Antarktika, nova smer 1998 - Severni tečaj, prvi slovenski dostop 1999 - Severni tečaj, ponovitev 1999 - Hielo Continentale, Kontinentalni led; 100 km prečenja po ledenikih okoli Cerro Torreja 2000 - Severni tečaj, treking 2000 - Južni tečaj, Antarktika, poizkus prečenja, prekinjen po najtežjem delu vzpona preko gora na visoki Antarktični plato 2001 - Sibirija, skrajni sever 2002 - Sibirija, dirke vpreg severnih jelenov, posnet dokumentarni film 2003 - Grenlandija, poskus prečenja, prekinjen po 10-ih dnevih viharjev 2003 - Maroko, Visoki Atlas, treking 2003 - Treking v Mongolijo, vzpon na Ulutsa v Altaju 2004 - Treking Peru - Bolivijo - Čile, vzpon na 5000 m in 6000 m visoka vrhova 2004 - Treking na najvišji vrh Turčije, Ararat 2006 - Grenlandija, Gunnbjorn Fjeld (3693 m), prvi slovenski vzpon na najvišji vrh Grenlandije in Arktike. 2007 - Grenlandija, prečenje otoka z Andrejem Podlipnikom

Ustanovitelj Dia studia, poklicni fotograf Stane Klemenc, odličen alpinist, član združenja gorskih vodnikov Slovenije z mednarodno licenco, kar je tudi njegov drugi uradno priznani poklic. Avtor mnogih monografij in samostojnih razstav.

Dela:
Ledene sanje, Odprave na vse celine sveta, Ljubljana 2003
Gore = Mountains = Berge = Le montagne = Montagnes : Slovenija, Ljubljana 1992