Nataša LičenNataša Ličen
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Petra StoparPetra Stopar
Škof Peter Štumpf (foto: Osebni arhiv škofa Petra Štumpfa)
Škof Peter Štumpf | (foto: Osebni arhiv škofa Petra Štumpfa)

Kot pred 29-imi leti, tudi zdaj matična domovina kliče rojake po svetu k pomoči

Cerkev na Slovenskem | 05.07.2020, 08:33 Matjaž Merljak

Ob nedelji Slovencev po svetu sem k pogovoru povabil soboškega škofa in delegata za Slovence po svetu pri SŠK, dr. Petra Štumpfa. Odprla sva veliko tem, tudi aktualnih, povezanih z epidemijo zaradi covida-19 in trenutnega stanja v Sloveniji. Rojake po svetu je pozval, naj opozarjajo ustrezne institucije, kjer živijo, na dogajanje pri nas.

"Nedelja Slovencev po svetu se mi zdi letos še posebej pomenljiva, tudi zaradi posebnega časa, v katerem smo se znašli. Prvič zaradi koronakrize, drugič pa zaradi posebno bolečega stanja, v katerem se je Slovenija znašla. Z ene strani je torej kriza pandemije, ki ne pojenja, ampak se ponovno krepi, z druge strani pa demonstracije, ki poglabljajo najbolj boleče narodne rane: nezmožnost sprave, ideološka deviantnost, ki jo duši ekstremizem. Zame je ta nedelja klic po pomoči matične domovine, naj rojaki opozarjajo ustrezne institucije, kjer živijo, na dogajanje pri nas. Slovenci so to že storili pred 29-imi leti in več, ko smo stopali v procese osamosvajanja."

Škof Štumpf je spremljal prizadevanja slovenskih duhovnikov po svetu, ki so poskušali komunicirati z ljudmi preko elektronskih medijev. Ponekod so na ta način predvajali tudi bogoslužja oziroma dajali ljudem sporočila, staršem in otrokom pa kateheze: »Skupnost v Buenos Airesu me je prosila za besedo tamkajšnjimi Slovencem, v kateri sem naše rojake iz osebnih izkušenj, ki smo jih začeli pridobivati v Sloveniji, spodbudil k povezanosti, zaupanja v Boga, karitativno pozornost drug drugega, družinsko molitev ...«

Škof je še povedal, ali so na vidiku kakšne personalne spremembe v pastorali Slovencev v Evropi in po svetu, o repatriaciji iz Venezuele, o pomoči Slovencev z Madžarske na poziv Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ...

Škof dr. Peter Štumpf
Škof dr. Peter Štumpf © Matjaž Merljak

Na neviden način smo z rojaki bili povezani vedno - v molitvi. Kakšno moč ima molitev za naše duhovno zdravje v času epidemije?

Molitev ima mnogo, mnogo učinkov. Rekel bi, da molitev človeka skup drži, nič manj kot meso in kosti. Brez molitve smo raztreščeni, raztepeni, zbegani, živčni in končno tudi zelo agresivni. Molitev nas namreč drži v Božji bližini, molitev nam da okusiti Božji nasmeh nad nami. Molitev nam prinaša Božje milostne darove, ki so potrebni, da živimo mirno in da sploh normalno funkcioniramo. Molitev je zdravljenje duše in telesa. Mnogi ljudje so v času epidemije več molili, ker so preprosto vedeli, da tako mora biti. V času koronakrize so spoznali čas novih binkošti in zato tudi novih možnosti za molitev. Bilo je več časa: seveda pa je bila potrebna tudi volja za to, ki je potem sprožala odločitev za molitev.

Pogovarjava se v času, ko so pred 29-imi leti potekala prizadevanja rojakov po svetu za to, da bi njihove države priznale željo slovenskega naroda po življenju v samostojni državi in da bi ta prehod potekal mirno. Ali se danes v Sloveniji dovolj zavedamo te njihove vloge in nasploh prispevka k temu, da smo dobili samostojno in neodvisno državo?

Zdi se mi, da se jih spominjamo samo v nekaterih ustanovah, recimo v Cerkvi, pa ministrstvo za Slovence po svetu, Slovenska matica. V ljudeh na splošno pa je te zavesti premalo ali pa je skoraj ni več. Dati priznanje Slovencem po svetu, da so veliko storili za našo samostojnost, pomeni hkrati, a jih priznamo v njihovem enakovrednem slovenstvu, ki nič ne zaostaja za našim, ki živimo v matični domovini. Nasprotno. Ponekod je še celo večje in bolj žlahtno. Na žalost pa za mnoge v domovini rojaki po svetu še vedno ali pa celo še bolj pomenijo protislovensko avantgardo, ki zavira Slovenijo v njenem hitrem odklonu v levičarske ekstremistične vode, ki se razlivajo po Evropi in po zahodnem svetu.

Rojake po svetu prisrčno pozdravljam in blagoslavljam ter prosim za molitev in za vztrajnost v veliki ljubezni do Slovenije. To je dar svetega Duha, ki daje gorečnost takšnega slovenstva, ki se veseli krščanske vere in v njenih vrednotah prepoznava žile, po katerih se med nami pretakajo naše dedne čast.

Aktualna oblast v Sloveniji je deležna kritik, dogajajo se protesti, tudi sovražni govor je zaznati. Rojaki po svetu pa so mdr. zelo odobravajoče sprejeli uspeh Slovenije pri soočanju s prvim valom epidemije in nenazadnje tudi proslavo ob dnevu državnosti. A se zdi, da njihovega glasu ni slišati. Vaš pogled.

Rojaki po svetu in praktično vsa Evropa je sprejela z občudovanjem ukrepe naše vlade pri zajezitvi epidemije. Glejte. Rad bi povedal tole. Ko smo pred 29-imi leti doživljali osamosvojitvene procese, so naši državni voditelji iskali pomoči pri svojih vezah. Na hitro. Pri tem so bili tudi v vojni s časom. In te veze so prinesle tudi rešitve. Tudi sedaj je bilo tako. Vlada se je znašla pred praznimi blagovnimi rezervami, tudi ni bilo zaščitne opreme. In kaj narediti? Pomagaš si na hitro, da rešiš, kar se rešiti da. Pri tem so seveda vedno napake. In skrajno sprevrženo je, te napake sedaj po absolutnosti kriminalizirati. Kdor to počne, je nemoralen. To je nevarno, skrajno nevarno. Prevrača vrednostni sistem države in s tem tudi ruši državo. Pri tem je treba nujno ukrepati. Prva vlada ni izvedla lustracije in sedanja kriza je precejšnja posledica tega. Če sedanja vlada ne bo ukrepala proti neustavnim dejanjem in dogajanjem na ulicah, potem bo za vse nas zelo, zelo hudo.

Cerkev na Slovenskem, Škofovska konferenca, Slovenci po svetu
Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media) Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media)

Nič več v treh krstah

Vatikan je predstavil prenovljen bogoslužni obrednik za papežev pogreb. Nastal je na Frančiškovo pobudo, ki želi, da obred papeževega pogreba bolje odraža položaj voditelja Katoliške cerkve kot ...

Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...

O avtorju