Robert Božič
Boštjan Smole
Rok Mihevc
Predsednika Slovenije in Italije - podpis sporazuma (foto: Twitter Borut Pahor - UPRS)
Predsednika Slovenije in Italije - podpis sporazuma | (foto: Twitter Borut Pahor - UPRS)

Narodni dom v Trstu spet v rokah slovenske narodne skupnosti

13.07.2020, 16:32 Tone Gorjup Tone Gorjup

Natanko sto let po fašističnem požigu Narodnega doma v Trstu je ta spet v rokah slovenske narodne skupnosti. Pri podpisu dokumenta o prenosu lastništva sta bila navzoča predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella, ki sta pred tem obiskala spomenik bazoviškim junakom in spominsko obeležje pri bazoviški fojbi. »Gre za dejanje na katerega smo Slovenci dolgo čakali,« je današnje dogajanje za Radio Ognjišče komentiral Lojze Peterle.

Predsednika Pahor in Mattarella sta se srečala v vojašnici na Opčinah in zatem skupaj odšla na Bazovíco. Polaganje vencev k obeležju pri bazovíški fojbi in k spomeniku bazovíškim junakom je minilo v spravnem duhu. Predsednika sta si podala roki in s tem simbolno poudarila, da nas zgodovina ne sme deliti. Slovenska senatorka v Rimu Tatjana Rojc je opozorila na pomembno dejstvo, da sta se predsednika poklonila na dveh krajih, ki sta ju vsaka posamezna skupnost izbrali za svoj simbolni kraj. Tudi Lojze Peterle, prvi predsednik slovenske vlade in dolgoletni evropski poslanec se veseli današnjega dogajanja. »Mislim, da j treba to sprostitev, ta korak v smeri dialoga in sožitja, medsebojnega spoštovanja in evropskega sodelovanja ambiciozno nagraditi oziroma podpreti in čimbolj bomo to podprli tem boljše za vse nas.«

Glede nasprotovanja spravnemu dejanju pri Bazovíci, na eni strani s strani neofašistov in na drugi s strani neokomunistov, ki vztrajajo vsak pri svoji resnici, pa je Peterle dejal: »Čas je, da Slovenci, še posebej manjšin neha plačevati ceno za te velike ideje, ki so se tukaj plasirale in pustile močne posledice.« Temu pritrjuje tudi Roječva, ki je dejala, da so vsi mrtvi vredni spoštovanja in da ima vsakdo pravico, da spoštuje svoje mrtve. To je po njenih besedah temelj, na katerem lahko gradimo medsebojno spoštovanje.

Bazoviška fojba - polaganje venca
Bazoviška fojba - polaganje venca © Daniel Novakovic/STA

Bazoviški junaki - polaganje venca
Bazoviški junaki - polaganje venca © Daniel Novakovic/STA

Danes me preplavljajo močni občutki sreče

Z Bazovíce sta predsednika odšla v Trst, kjer so predstavniki obeh strani v njuni navzočnosti podpisali dokument o prenosu lastništva stavbe Narodnega doma v roke slovenske manjšine. Sam proces bo po pričakovanjih trajal več let, saj trenutno v njem med drugim domuje tržaška univerza. A predsednik Pahor je opozoril predvsem na simbolni pomen dejanja: »Danes me preplavljajo močni občutki sreče. Sto let po požigu je Narodni dom vrnjen Slovencem. To je stoletno dejanje. To je zgodovinski dogodek. Krivica je popravljena, zadoščeno je pravici. Danes je praznični dan. Skupaj proslavljata Slovenija in Italija, ker gre za skupen podvig Slovencev in Italijanov. To je zaslužena zmaga vseh tistih, ki so dolgih sto let in danes iskreno verjeli v sožitje, sočutje, spoštovanje, vzajemnost in skupno Evropo.«

Pahor je dejal še, da za sovraštvo ni potrebno storiti skoraj nič. "Dovolj se je le strahopetno prepustiti predsodkom. Za prijateljstvo pa sta potrebna pogum in trud, da se neguje različnost in krepi enotnost.
Današnje dejanje je dejanje upanja, ki vliva optimizem in bodri plemenita srca obeh narodov in vseh narodov. To dejanje je tako veliko in sporočilno, da sploh ne zadeva samo Slovence in Italijane, ampak vso Evropo in vse njene narode. To je stoletno dejanje."

Italijanski predsednik Mattarella pa je dodal: »Danes v Trstu z mojim prijateljem predsedniku Borutom Pahorjem zaznamujeva zelo pomemben korak v dialogu dveh kultur, ki sta tako pomembni za to območje ob meji.«

Obisk Narodnega doma, kjer sta si predsednika ogledala razstavo ob 100. obletnici požiga Narodnega doma ter se vpisala v Zlato knjigo.
Obisk Narodnega doma, kjer sta si predsednika ogledala razstavo ob 100. obletnici požiga Narodnega doma ter se vpisala v Zlato knjigo. © Daniel Novakovic/STA

Borisu Pahorju ob vrnitvi Narodnega doma slovensko in italijansko državno odlikovanje

Sestavni del vrnitve Narodnega doma je bila podelitev najvišjih državnih odlikovanj očividcu fašističnega požiga pred sto leti pisatelju Borisu Pahorju. Slovenski predsednik mu je vročil red za izredne zasluge za življenjski prispevek k razumevanju in povezovanju narodov Evrope in za nepopustljivo zavzemanje za slovenstvo in demokracijo, italijanski pa odlikovanje vitez velikega križa, red za zasluge Italijanske republike. 

 

Izročitev odlikovanj tržaskemu pisatelju Borisu Pahorju
Izročitev odlikovanj tržaskemu pisatelju Borisu Pahorju © Daniel Novakovic/STA

Boris Pahor, ki bo 26. avgusta dopolnil 107 let, je bil kot otrok priča požigu Narodnega doma pred natanko stotimi leti, 13. julija 1920. Požig tedaj največjega simbola slovenstva je kasneje popisal v delu Grmada v pristanu ter romanu Trg Oberdan. Pisatelj vse življenje opozarja na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam, ter na nujnost samozavestne, pokončne drže v najširšem pomenu besede, ki lahko temelji le na dobrem poznavanju zgodovine in lastne identitete. Pisatelj, tudi zapriseženi borec za pravice ogroženih jezikov in pripadnikov ogroženih kultur, je vselej poudarjal, da je nacionalna zavest nujna za preživetje Slovencev v Italiji ter človeka in človeštva v svetu.

S svojimi razmišljanji posebej rad nagovarja mladino in jo poziva k aktivnemu udejstvovanju, ki naj bo osnovano na znanju, poglabljanju in študiju zgodovine, prava in diplomacije, zato da bo svet lahko doživel resnično spremembo.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Benedikt XVI. (photo: Angelo Senchuke/Cathopic) Benedikt XVI. (photo: Angelo Senchuke/Cathopic)

Benedikt XVI. trpi za hudo okužbo na obrazu

Upokojeni papež Benedikt XVI. trpi zaradi virusne okužbe na obrazu, kar mu povzroča hude bolečine, stanje pa se je poslabšalo po smrti brata Georga. O tem danes poroča nemški časnik Passauer Neue ...

Vernica v cerkvi (photo: Unsplash) Vernica v cerkvi (photo: Unsplash)

Kako smo spustili standarde "zakmašne" obleke

V času epidemije mnoge maše potekaj zunaj. Kar je v redu. Opaziti pa je, da so ljudje z umanjkanjem svetosti cerkvenega prostora, še bolj spustili standarde spodobnosti oblačenja.

O avtorju