Marjan Bunič
Boštjan Smole
Tanja Dominko
Rdeče redkvice  (foto: Markus Spiske / Unsplash)
Rdeče redkvice | (foto: Markus Spiske / Unsplash)

Vrtnarski nasveti Fanči Perdih – junij 2020

10.06.2020, 11:58 Mirjam Judež

Naša gostja tokratne Svetovalnice je bila Fanči Perdih, ustanoviteljica prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, podjetja Amarant. Veliko tudi predava in svetuje. Vrtnine z veseljem vzgaja in neguje tudi v prostem času na domačem vrtu. Na njem vrtnari tako, da ima čim več pridelka s čim manj dela. Kakšen se ji zdi letošnji junij? »Dež mi dela preglavice, polži so se prerazmnožili in imamo »hajko«. Polži mi vzamejo kar precej časa.« S Fanči Perdih se je pogovarjala Slavi Košir, k sodelovanju smo povabili tudi poslušalce.

Rastline osujmo, da vlaga od stebla odteče stran, in počakajmo na toplejše vreme

»Glavnate solate, prve kapusnice: kolerabice, zeljček, … smo že pobrali, predvsem zdaj sadimo še plodovke. Tisti, ki so sadili v začetku maja, niso praktično nič profitirali, ker je bil maj tako hladen, da so sadike bolj zlezle v tla, kot zrasle ven. Stranke, kupci sprašujejo, kaj naj naredijo. Naj jih vržejo ven, sadijo na novo ali počakajo? Jaz predvsem svetujem, da se zadevo malo nadkrije, da ni toliko vlage, da se rastline malo osuje, vlaga od stebla odteče stran, sadike pa ne stojijo v lužah. Razen, da počakamo na malo toplejše vreme, nimamo kaj narediti. Bo pa po 15. juliju vročina in se bo vse nadoknadilo. Temperatura se je nekoliko dvignila, kdor ima še kaj za posaditi, naj zdaj pohiti.«

Kaj lahko še dosejemo, dosadimo? Fanči Perdih: »Praktično čisto vse, tudi za plodovke (paradižniki, paprika, jajčevci) ni še prepozno.
Kaj lahko še dosejemo, dosadimo? Fanči Perdih: »Praktično čisto vse, tudi za plodovke (paradižniki, paprika, jajčevci) ni še prepozno. © Akil Mazumder / Pexels

Zdaj je čas za sajenje brstičnega ohrovta

»Zdaj je čas za sajenje brstičnega ohrovta (sadike), saj rabi pol leta, da naredi brstiče. V septembru mora biti visok 40-60 cm in takrat mora začeti nastavljati bunkice v pazduhah listov, da do jeseni oz. zime naredi lepe brste. Če brstični ohrovt sadimo v začetku maja, bo že v septembru imel velike brste in se bodo razpirali, to bo prezgodaj. Prve dni junija do sredine junija je optimalni čas za brstičnega ohrovta, je pa zdaj toliko vlage, da ga lahko sadimo še do konca junija in bomo imeli lep pridelek. Govorimo o sadikah. Če bi zdaj šele sajali, smo že malo pozni. Sadike, ki jih sadimo julija in avgusta, se zaradi suše se ne morejo dobro ukoreniniti, ne morejo zrasti v višino in nimamo takega pridelka, kot ga želimo. Pri zelju oz. poznih kapusnicah, ki imajo vegetacijo 100 in več dni, rabijo pomladansko vlago, da se dobro ukoreninijo, ker v poletnem času v obdobju, ko je suho in vroče, stojijo in te dni moramo odšteti od 100 dni, ki rabijo za to, da naredijo glave.«

Fanči Perdih: Zdaj je čas za sajenje brstičnega ohrovta (sadike), saj rabi pol leta, da naredi brstiče.
Fanči Perdih: Zdaj je čas za sajenje brstičnega ohrovta (sadike), saj rabi pol leta, da naredi brstiče.

Škodljivci na zelju

»Ravno letošnji maj je naklonjen kapusnicam, ker je hladno, vlažno in tisti, ki smo zgodaj sadili, imamo že zeljček. Kdor je sadil malo pozneje, jim zelje lepo dela, je pa zdaj pravi čas za sajenje poznega zelja, poznih ohrovtov, ki delajo glave skozi jeseni in počakajo na zimo. Na zelju je več škodljivcev. Pri majhnih sadikah so to bolhači. Pomagamo si s pokrivanjem z vrteksom (kopreno), pokrivanje pa pomaga tudi pri muhi in pri hržici. Muha zaleže jajčeca na koreninski vrat in zaradi belih črvičkov na koreninah naše rastline venijo. Hržica zaleže jajčeca v srček, da potem rastlina ne naredi glave. Dokler bo vlažno, bosta ta dva škodljivca še letela, potem pa se umakneta. Ko nastopi vročina, se kapusnice odkrije, ker ne bo več takega problema z napadom škodljivcev.«

Čebulo lahko sadimo spomladi in jeseni

Marta iz Sodražice sprašuje, če se čebula lahko seje tudi jeseni.

»Za ekološko pridelavo svetujem, da počakamo do prve slane jeseni in šele takrat sadimo čebulo. Tako spomladi in jeseni muha porova zavrtalka, ki dela škodo tudi na čebuli in česnu, leti in zalega jajčeca, tako so ličinke skozi prisotne in delajo škodo. Če počakamo, da pade prva slana, muha neha leteti, naše čebulice se lepo ukoreninijo in do spomladi se lepo razvijejo korenine, začne rasti nadzemni del in niso tako atraktivne za to muho kot takrat, ko podtaknemo čebulice. Takrat, ko rastlina poganja korenine, oddaja specifični vonj po čebuli, ki privablja muho.«

Za jesensko setev počakamo do prve slane in šele potem sadimo čebulo.
Za jesensko setev počakamo do prve slane in šele potem sadimo čebulo. © Arhiv Amarat

Nad porovo zavrtalko z rabarbarinim čajem

»Če se čebulni listi zvijajo, to pomeni, da so noter črvički porove zavrtalke in sesajo sok, slabijo čebulo in zato je deformirana, ne raste, kot bi mogla. Če se to začne dogajati, je v ekološkem kmetovanju edini kurativni pripravek čaj iz rabarbare. Pet listov rabarbare skuhamo v litru vode, to razredčimo na pet litrov in s tem ali zalijemo čebulo, če imamo pa malo večjo površino, pa z razpršilko popršimo po rastlini. Te ličinke, žerke, zapustijo čebulo in se čebula obrase. Na sami čebuli vidimo, ko jo izpulimo, luknjice in skozi tiste luknjice gredo te žerke ven.«

Polžem je napovedana krvava bitka

»Predvsem delajo veliko škodo oranžni, rdeči polži, ki so tudi zelo hitri, predvsem pa naredijo veliko škode, ker pojejo veliko listne mase in če so rastline majhne, naredijo v eni noči »totalko«. Sama sem se polžev lotila sistematsko, ugotovila (ni lepo, je pa koristno), da če polže prerežem in jih pustim, kjer so, na tisto mesto novi ne pridejo. Nekateri posipajo jajčne lupine … Marsikatera stvar pomaga po kapljicah. Ko bo spet »dan za cvet«, bom posula kremenčev pesek, ampak to je spet »kratkega veka«. Tisti moment in v naslednjih dneh je boljše, ko se zadeva spere, pa spet pridejo. Vztrajni so, a vztrajni moramo biti tudi mi.«

Vse jesenske posevke sadimo na grebene

Marija iz Kranja je spomladanski česen sadila jeseni. Vsega je pobrala plesen.

»Česen jeseni sadimo šele, ko pade prva slana. Jeseni porova zavrtalka leti, ličinke načnejo te mlade rastlinice in v te rove, ki jih naredijo, se naselijo plesni. Plesen ponavadi pride kot sekundarna okužba. Prvo naredijo škodo te žerke, ličinke od muhe, nato pa pride plesen, ker je v jesenskem času več vlage in kjer so poškodbe, začne gniti, plesneti. Svetovala bi, da sadite pozneje, druga stvar pa je, da vse jesenske posevke sadimo na grebene. Če spomladanski česen sadite jeseni, bo bolj debel. Če sadite na grebene v zimskem času, če ni zmrzali, pride do preveč vode in če imate posajeno na grebenu, so rastline na suhem. Če pa imate na ravnem, so korenine v vlažnem, glivice se raje razmnožijo.«

Bramorju postrezimo sladko koruzo, pa bo pustil paradižnike in papriko pri miru

Jože iz Rečice ob Savinji ima težavo s požrešnim bramorjem.

»Bramor je lepa žuželka, ki naredi zelo veliko škode, sploh spomladi, ko se razmnožuje. Obstajajo neki homeopatski pripravki, s katerimi si lahko pomagamo, je pa to stvar doslednosti in postopkov, ki jih moramo izpeljati, da ta zadeva funkcionira. Jaz sem se z bramorjem dogovorila takole. Zveni nenavadno, ampak deluje. Bramor ima najraje sladko koruzo in jaz sem na vrtu poleg gredice s papriko in paradižnikom, kar ima tudi zelo rad, posadila sladko koruzo. Na treh metrih sem »zružila« cel storž semena koruze, da je bilo čisto rumeno in sem mu povedala tako: če mi bo pustil paradižnike pri miru, lahko poje vso koruzo, samo deset naj jih pusti, da bo še za drugo leto. Bramorji so se razmnožili, ker so bolj mile zime, lažje prezimijo in jih je zato več. Kje se dobi sladka koruza? Lahko kupimo tisto v pločevinki ali kozarčku, v trgovini pa dobite tudi semena sladke koruze. Nima toliko škroba, je bolj sladka, zato tudi bramorju izredno paše.«

Ušem na paradižniku »skuhajmo« čaj iz kopriv

Breda iz Maribora. »goji« na paradižniku tri vrste uši. Majhe črne, zelene velike, vijolično rdečkaste, na vrhu pa je še bela pršica.

»Letošnje leto so čez dan, ko je lepo vreme, visoke temperature, v večernem času pa pade temperatura vsaj za 10, če ne 15 stopinj. Rastline enostavno zvečer zebe. Čez dan v svojih listih ustvarijo veliko hranil s fotosintezo, zvečer pa bi morala rastlina ta hranila transportirati v ostale dele rastline. Ker pride do tako hitre in nenadne ohladitve, se stene teh cevi v rastlini stisnejo in velike molekule sladkorjev ne morejo potovati v druge dele rastline, v korenine, steble in ostanejo v listih. Zato pridejo uši, da bodo te sladkorje popile, da bodo tisti višek porabile. Uši so malo požrešne in naredijo tudi škodo. Če želite spodbuditi cirkulacijo po rastlini, si lahko pomagate s čajem iz koprive: en poganjek od koprive (20 cm koprive) zavrete v enem litru vode, nato pa to razredčite z 10 l vode. Če imate paradižnike na suhem, lahko rastline ne le popršite, ampak tudi zalijete. Tri dni zapored pršite, zalivate, sledi teden premora. Če imate hud napad uši, pa ni hudega, če pršite/zalivate vsak dan. Popršite celo rastlino, tako, da je omočena, vedeti pa je treba, da je paradižnik občutljiv tudi na bolezni, zato ga pršimo v jutranjem času, da se čez dan osuši. Če ga zvečer, ustvarimo pogoje, da ga lahko napadejo glivice.«

Fanči Perdih: Če želite spodbuditi cirkulacijo po sadiki paradižnika, si lahko pomagate s čajem iz koprive: 20 cm koprive zavrete v enem litru vode, nato pa to razredčite z 10 l vode.
Fanči Perdih: Če želite spodbuditi cirkulacijo po sadiki paradižnika, si lahko pomagate s čajem iz koprive: 20 cm koprive zavrete v enem litru vode, nato pa to razredčite z 10 l vode. © Dan Gold / StockSnap

Čaji iz koprive, rmana, kamilice in preslice so v ekološkem vrtnarjenju dobrodošli

Joža z Dolenjske škropi vse z raznimi zelišči in bio pripravki. Primeša še sodo bikarbono, malo detergenta in olivnega olja, naredi cel koktajl. Kaj lahko meša k morskim algam ali aminokislinam, doslej je dodajala preslico?

»Jaz uporabljam predvsem koprivo, ko želim spodbuditi rast in pretok snovi. Rman uporabljam, ko želim narediti kaj proti pepelastim plesnim in kamilico, ko želim ukrepati proti ostalim boleznim. Vsi ti čaji se lahko kombinirajo z algami. Alge in aminokisline se ne smejo mešati, ker med seboj delujejo toksično. Preslico uporabljam samo, ker ima čisto drugačen učinek kot vsi ostali čaji. Svetovala bi, da gospa uporablja pripravke (soda, detergent, …) ločeno, če ne, se lahko v samem pripravku zadeve med sabo skombinirajo tako, da ni večjega učinka.«

Sejemo in sadimo lahko še praktično čisto vse

Kakšen od naših posevkov je zaradi dežja preminila. Kaj lahko še dosejemo, dosadimo? »Praktično čisto vse, tudi za plodovke (paradižniki, paprika, jajčevci) ni še prepozno. Sladko koruzo še vedno lahko sejete, če imate bramorja. Visok fižol se lahko seje do 15. julija, nizke fižole za stročji fižol se lahko seje do srede avgusta. Izbor rastlin, ki jih lahko sadimo, je še vedno enak kot začetek maja.«

Kaj sadimo po zgodnjem krompirju?

»Po zgodnjem krompirju lahko sadimo solate, lahko pa, če ga do konca julija izkopljemo, naredimo posevek fižola za stročje, kakšen grah, čeprav grah v jesenskem času ne naredi tako kot čez zimo. Grah priporočam, da se ga seje v novembru, za spomladi. Lahko posadimo kapusnice s kratko vegetacijo, to je predvsem primerno na manjših vrtovih; zgodnja zelja, kolerabice, zgodnji ohrovti. Te lahko sadimo tudi še v juliju ali v prvih dneh avgusta. Zgodnja zelja, ki imajo 60 dni od sadike do glave, lahko posadimo in bomo imeli v oktobru, novembru pol kilogramske oz. kilogramske glavice zelja.«

Kako reševati »utopljene« sadike?

Na Ljubljanskem barju (pa tudi sicer zaradi dežja) je več vode kot drugje. Kako reševati npr. utopljen nizek fižol, ki že rumeni? »Predvsem ga je treba osuti, s tem naredimo kanale ob rastlinah, rastline postavimo na suho in tudi v tem delu, kjer jih bomo osuli, bodo pognale dodatne korenine, poleg tega pa imamo kanale, kjer se bo lahko voda odtekala.«

Slavi Košir in Fanči Perdih v studiu
Slavi Košir in Fanči Perdih v studiu © Matjaž Merljak
 

 

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svetovalnica

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Sveta maša na Brezjah (photo: Romarski urad Brezje) Sveta maša na Brezjah (photo: Romarski urad Brezje)

Nuncij: Slovenija potrebuje Jezusa!

Frančiškanski redovi so včeraj obhajali praznik vtisnjenja ran sv. Frančišku. Sveto mašo je v baziliki Marije Pomagaj daroval apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Jean-Marie Speich. Zbrane je ...

Velikokrat je v ozadju samomora bolezen sodobnega časa – depresija, ki jo je mogoče uspešno zdraviti s pomočjo terapevta in zdravil. (photo: Ian / Unsplash) Velikokrat je v ozadju samomora bolezen sodobnega časa – depresija, ki jo je mogoče uspešno zdraviti s pomočjo terapevta in zdravil. (photo: Ian / Unsplash)

Anja Klančar: Samomor je skrivnost

10. septembra obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora. V Sloveniji vsako leto zaradi samomora umre približno 400 ljudi, na srečo pa zadnja leta opažamo znaten upad števila. Naša gostja je ...

O avtorju