Predsednik Pahor za Radio Ognjišče: Brez lastne države bi se v tem svetu težko znašli

Slovenija | 24.06.2020, 16:45 Alen Salihović

V posebnem predprazničnem »Pogovoru o« smo gostili predsednika države Boruta Pahorja. Z njim smo se pogovarjali o času epidemije in kako naj zaživimo po njej ter o 30-letnici začetka demokratičnih procesov. »Taka enotnost, kot je bila v času plebiscita in ustanovitve države, je redka. Tudi ne smemo stremeti k temu, da je vedno takšna. Mora pa biti sodelovanje,« je poudaril Pahor.

Ljudje smo odvisno drug od drugega

O epidemiji koronavirusa je Pahor dejal, da je šlo za izkušnjo, kakršne v zadnjih sto letih ni bilo. »Mislim, da je marsikoga, tudi mene, opozorila na to, da smo ljudje odvisni drug od drugega, da moramo paziti nase, ampak tudi drug na drugega. Ta izkušnja se mi zdi zelo dragocena. Razumem pa tudi, zlasti kot predsednik republike, da je ta povečana potreba po strpnosti v tem času botrovala k manjši potrpežljivosti, kot jo imamo običajno ljudje pred počitnicami. Ljudje smo nekoliko manj potrpežljivi, ker se je zdaj iz nas vendarle lahko izvil duh tesnobe ali strahu, skrbi, to je treba razumeti. Mimo tega je treba iti kolikor je mogoče sproščeno, razumevajoče, tudi to bo minilo, ampak ta izkušnja nas je obogatila. Ta izkušnja nas je obogatila,« je dejal. Na vprašanje, kaj je med epidemijo najbolj pogrešal, je odgovoril, da ljudi. Na očitke, da zadeve niso bile opravljene povsem z odliko, je Pahor odgovoril, da je do njih prihajalo tudi pred desetimi leti v času finančne in gospodarske krize. »Spomnim se, da je bilo med krizo težko. Potem pa so vsi vedeli, kako naj se v takih razmerah ravna. Tudi zdaj. S tem, da so bile tokrat razmere še bolj posebne in še bolj brez primere v zgodovini. No, jaz mislim, da je Slovenija odlično opravila svoje delo. Vlada se je izkazala. Pri tem ji je bil v veliko pomoč državni zbor, ki je izkazal neko potrebno mero razumevanja za odločitve, hitre in odločne, stroka ter ljudje, ki bi jih posebej rad pohvalil. Tako hitro in vsestransko zamenjati življenjski stil je bilo nekaj izjemnega,« je povedal in dodal, da bi bilo »zelo narobe, če bi zdaj, ko nam je uspelo nekaj tako pomembnega, iskali v glavnem probleme in ne videli tudi uspehov, ker uspeh je tisti, ki ti da vzgib, inspiracijo, navdih za nove preizkušnje«. Pohvalil je tudi začetno sodelovanje koalicije in opozicije, ki pa se je po epidemiji bistveno zmanjšalo. »Sčasoma se je potreba po tem sodelovanju zdela manjša. In mislim, da je bila to takrat in je tudi danes napačna ocena. Potreba po sodelovanju je tudi danes velikanska. Na koncu ne bo imel nihče nič od tega, če bo prišlo do popolnega razhoda duhov,« je poudaril.

Neizvolitev ustavnega sodnika ni zaušnica

Pahor je pozitivno ocenil svoj govor v državnem zboru, v katerem je poslance pozval k uveljavitvi sprememb volilne zakonodaje. Na vprašanje, ali je pri neizvolitvi kandidata za ustavnega sodnika prejel zaušnico, je odgovoril: »Jaz tega ne jemljem tako. Predlagal sem dva kandidata. Osem kandidatov, ki sem jih predlagal v prejšnjih letih, je dobilo podporo. Tokrat se je prvič zgodilo, da takšne podpore ni bilo.« Pahor upa, da bo v novem poskusu skupaj z državnim zborom uspešen.

Pahorja skrbi, da se pojavljajo avtokratske težnje, ki pri ljudeh naletijo na več razumevanja

Predsednik države Pahor je spregovoril tudi o vse manjšem zaupanju, ki ga imajo državljani v politiko. Dejal je, da to ni samo slovenski problem, ampak globalni. »Dejstvo je, da v demokratičnih družbah politiki lahko funkcioniramo, če imamo neko zaupanje ljudi. To za avtokracije ni tako bistveno. V trenutku, ko tega zaupanja ni, je lahko tudi strukturno ogrožena sama demokracija. Pojavljajo se avtokratske težnje, ki pri ljudeh naletijo na več razumevanja, in svet je zdaj na križišču, ko vi lahko opazujete, da ljudje z večjim razumevanjem, kot bi si osebno to želel, sprejemajo avtokracijo kot način upravljanja z javnimi zadevami, ker si mislijo, da demokracija nima nobenih primerljivih prednosti. To zame predstavlja velikanski problem. In to je, da povem zelo jasno, eden od mojih razlogov, da sem šel v državni zbor in ga nagovoril za uveljavitev ustavne odločbe, ker si ne želim, da bi se z neveljavnimi volitvami zamajala slovenska demokracija. Ta mora ostati. Ni popolna, ima veliko problemov. Zaupanje v institucije politične države je sicer nizko, ampak lahko pa zdrsne pod kritično mejo, kjer bo kdo razumel klic k avtokraciji mimo demokratičnih institucij. To se preprosto ne sem zgoditi,« je bil jasen Pahor.

Brez lastne države, bi se v tem svetu težko znašli

Tako kot pred 30. leti je po besedah predsednika tudi danes potrebna vizija, ki je žal ne vidi, bo pa nujna. »Taka enotnost, kot je bila v času plebiscita in ustanovitve države, je redka. Tudi ne smemo stremeti k temu, da je vedno takšna. Mora pa biti sodelovanje. Vedno mora biti sodelovanje. Ne bo vedno takšne enotnosti, vendar pa mora biti sodelovanje. Izključevanje nas pripelje v razkol. Sodelovanje nam omogoča enotnost,« je dejal in dodal, da bi se brez lastne države v tem svetu težko znašli. »Ker imamo državo, nam je vse veliko lažje. Upam, da naši ljudje, ne glede na to, kako kritičen odnos imajo do države, razumejo - to je zelo pomembno. Če mi tako ali drugače zapravimo državo kot instrument, orodje naše samobitnosti, obstoja in razvoja, potem nam res ni pomoči. Zato moramo storiti vse, da v teh razmerah krepimo državnost navznoter in navzven, zlasti pa tudi občutek povezanosti Slovencev in ljudi, ki živimo v tej državi, ker brez tega občutka povezanosti razpademo kot družba. Tega si ne smemo privoščiti.«

Samo sodelovati ne smemo nehati!

Pahor je komentiral tudi proteste, spomnil na proces sprave in podčrtal, da prihaja čas, ko bo sodelovanje nujno. »Čakajo nas nekatere večje spremembe. Mi jih danes niti slutiti ne moremo, zato pa vemo samo eno stvar: Veliko lažje se bomo s temi spremembami soočili, tudi obrnili jih bomo v smer naših strmenj, če bomo sodelovali med seboj. Samo sodelovati ne smemo nehati! Samo sodelovati ne smemo nehati! Pri tem se moramo truditi, da en drugega razumemo, spoštujemo, ni treba, da se kritiziramo s sovražnim govorom, lahko si povemo razlike tudi na prijazen in vljuden način. To je naše pravo bogastvo. Ta zgodovinska izkušnja, ki jo ima slovenski narod... To je izkušnja razkola, ki je bila tragična, in izkušnja enotnosti, ki je bila tako izjemna in plemenita.«

Nikoli ne smemo pozabiti na čigavih ramenih smo

Pahor je ob sklepu vsem, ki so v preizkušnjah, dan državnosti voščil s sporočilom, da niso sami ter dodal: »Stara modrost pravi, da stojimo na ramenih svojih predhodnikov. Višje kot stojimo, višje so nas dvignili naši predhodniki. Zaradi njih smo to, kar smo. Vse, kar imamo, je spomin na naše življenje in na njihovo življenje. Zato se mi zdi, da ne smemo nikoli pozabiti, na čigavih ramenih smo, zakaj nam je omogočeno to, da tudi mi nastavljamo ramena za naše otroke in njihove otroke, da imamo veliko odgovornost. Učimo se od naših staršev in starih staršev, a delamo za naše otroke in vnuke.«