Slavi Košir
Jakob Čuk
Alen Salihović
Predsednik države Borut Pahor (foto: Twitter Borut Pahor)
Predsednik države Borut Pahor | (foto: Twitter Borut Pahor)

Pred 30. leti smo dobili vlado, ki je izpolnila sanje dedkov in babic o samostojni Sloveniji

16.05.2020, 12:31 Alen Salihović

Na današnji dan pred 30. leti je bila v takratni skupščini potrjena Demosova vlada, ki je Slovenijo vodila po prvih demokratičnih volitvah aprila 1990. Izpeljala je osamosvojitev in začrtala temelje za razvoj države. Ob tej priložnosti je bila v predsedniški palači slovesnost. Zbrane, med katerimi sta bila tudi predsednik državnega zbora Igor Zorčič in predsednik vlade Janez Janša, sta nagovorila predsednik republike Borut Pahor in predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Dotaknila sta se tudi aktualnih razmer in pozvala k sodelovanju.

Tako Pahor kot Peterle sta del nagovora na današnji slovesnosti v predsedniški palači posvetila tudi aktualnim razmeram, ko se soočamo z obvladovanjem posledic epidemije novega koronavirusa.

Za razliko od danes tedaj nismo imeli svoje države, morali smo jo ustvariti, je izpostavil Pahor. Danes sicer po njegovem mnenju nimamo tako kaotičnih razmer kot takrat. Tedaj se je spreminjal cel svet, Evropa je bila na obzorju sprememb, Slovenci smo prvič postali nacija. Čeprav je po njegovih besedah to vedno tvegano, pa je potegnil tudi vzporednico, ki jo vidi v vprašanju osredotočenosti vlade.

Tedanja vlada je vse podredila osrednjemu cilju, osamosvojitvi Slovenije. Osredotočenost je po Pahorjevem mnenju sporočilo tudi za današnje razmere. "Vlada, ki jo danes vodi Janez Janša, mora zelo dobro oceniti, kaj je osrednje politično poslanstvo vlade in države, vizija, naloga in načrt - verjetno soočanje s posledicami epidemije in spremembami, ki jih bodo te okoliščine prinesle," je ocenil. To pa po njegovih navedbah zato, da bi se Slovenija - zdaj z orodjem države - uspešno ne le prebila skozi te težke čase, ampak iz njih izšla še trdnejša, razvitejša in bogatejša.

A ta osredotočenost na strateški cilj izhoda iz aktualnih razmer po njegovih besedah ni le skrb vlade, pač pa tudi odgovornost opozicije, da razume zgodovinski trenutek, razume, da so okoliščine, v katerih mora do neke mere - ne da bi se odpovedala demokratičnim pravilom - razumeti pomen sodelovanja. "Demosova vlada je bila odločilna za to, da smo dobili lastno državo, a brez politične enotnosti, ki jo je ustvarjala v sodelovanju z opozicijo, ne bi šlo," je po poročanju STA še prepričan Pahor.

Peterle pa je poudaril, da takrat ni šlo samo za osamosvojitev. Treba je bilo vzpostaviti nov politični in gospodarski red v duhu spoštovanja človekovega dostojanstva in pravic, demokracije, pravne države in socialno tržnega gospodarstva. "Nasledili smo izredno težko gospodarsko stanje z osemodstotnim padanjem rasti, s številnimi podjetji z izgubo, bojkotom našega blaga v Srbiji, visoko inflacijo, umetno zaposlenostjo itd. K temu je pokal po šivih zdravstveni sistem," je spomnil.

V času osamosvojitve so po Peterletovih navedbah mislili tudi na našo evropsko prihodnost v duhu načel in vrednot očetov Evrope. "Izvolitve prve vlade se spominjamo v času globalne in evropske krize ter nove slovenske politične polarizacije. Naš glavni problem ni novi virus, ampak virus razdeljenosti, ki ne dovoljuje spoštljivega pogleda na drugega in mu resnica ni temeljni kriterij," ugotavlja. Novi vladi in vsej slovenski politiki želi, da različnost ne bi bolela, ampak bogatila. "Ne spuščajmo v politično areno virusov, ki ne bogatijo naše medsebojnosti, sožitja in sodelovanja. Potegnimo nauk iz slovenske, evropske in globalne krize ter z visoko politično kulturo združimo ustvarjalne sile za tisto, kar nas lahko kot nacijo okrepi in nam zagotovi varno in demokratično prihodnost," je pozval Peterle in poudaril, da jim je osamosvojitveni duh slovenske pomladi lahko pri tem v navdih.

Pomembne naloge osamosvojitvene vlade

8. aprila 1990 so v Sloveniji potekale prve demokratične volitve v takratno 240-člansko tridomno slovensko skupščino. Na volitvah v družbenopolitični zbor, najpomembnejši organ skupščine, je zmagala koalicija Demos, ki je dobila pravico sestaviti vlado. Ta je bila imenovana 16. maja 1990, vodil pa jo je Lojze Peterle. Med novo oblastjo in komunizmu naklonjeno opoziciji je vladalo nezaupanje, a so kljub temu dosegli načelen dogovor o osamosvojitvi.

6. decembra 1990 je skupščina sprejela zakon o plebiscitu, 23. decembra pa so državljani z veliko večino glasovali za samostojnost in neodvisnost Slovenije. 26. junija 1991 je Slovenija tudi uradno razglasila samostojnost in neodvisnost. Sledila je 10-dnevna vojna, ki se je končala s premirjem in dogovorom o umiku Jugoslovanske ljudska armade iz Slovenije.

Nagovor predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta na sprejemu pri predsedniku Borutu Pahorju ob 30-letnici izvolitve osamosvojitvene vlade

Spoštovani gospod predsednik Republike Slovenije predsedniki Državnega zbora in Sveta ter Vlade Republike Slovenije, dragi članica in člani osamosvojitvene vlade, gospe in gospodje Dovolite, da Vas ob tej jubilejni in svečani priliki zaprosim najprej, da se s trenutki hvaležne tišine poklonimo spominu desetih, že pokojnih članov osamosvojitvene vlade in padlim v vojni za Slovenijo....

Brez DEMOS-ove zmage in DEMOS-ove vlade decembra istega leta ne bi »zadišalo po slovenski vojski«, ne bi bilo plebiscita, ne proglasitve samostojnosti, zmage v vojni za Slovenijo, uvedbe lastnega denarja in mednarodnega priznanja. Ostali bi pri sanjah, deklaracijah in podrejenosti.

Devetega maja 1989 smo se z Majniško deklaracijo jasno izrekli, da »hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda«. To je bilo temeljno programsko izhodišče koalicije novih demokratičnih strank DEMOS, ki je aprila 1990 zmagala na prvih demokratičnih volitvah po drugi svetovni vojni. Volitve niso bile podarjene, ampak je do njih prišlo zaradi notranjega demokratičnega pritiska v širšem kontekstu propadajočega komunizma. Voliti stare politične sile zbrane okrog Temeljne listine bi pomenilo prihodnost v propadajoči Jugoslaviji, ki ni propadla zaradi demokratov. Brez DEMOS-ove zmage in DEMOS-ove vlade decembra istega leta ne bi »zadišalo po slovenski vojski«, ne bi bilo plebiscita, ne proglasitve samostojnosti, zmage v vojni za Slovenijo, uvedbe lastnega denarja in mednarodnega priznanja. Ostali bi pri sanjah, deklaracijah in podrejenosti.

Z izvolitvijo DEMOS-ove vlade 16. maja 1990 so bili prvič v naši zgodovini izpolnjeni politični pogoji za dosego lastne državnosti kot največjega narodnopolitičnega cilja slovenskega naroda. Demokratična postavitev izvršilne oblasti je pomenila po mnenju Ustavnega sodišča RS tudi bistven element osvoboditve od nedemokratičnega režima. Za osamosvojitev je bila potrebna državotvorna večina v Skupščini in vlada, sposobna prevzeti nase odgovornost za operativne naloge osamosvojitve. Trd udarec je padel na ta dan pred tridesetimi leti, še preden smo prisegli in prevzeli vladne posle. Beograd oz. JLA ni razorožila slovenske teritorialne obrambe na dan konstituiranja Skupščine, niti ne na dan nastopa novega slovenskega predsedstva, ampak je to cinično čestitko na namenila DEMOS-ovi vladi.

Na pot osamosvojitve smo se odpravili golih rok. Razorožitev smo razumeli kot vojno napoved in se začeli naslednji dan pripravljati na obrambo. Če je bil kdo prej romantičen, je moral tisti dan spoznati, da smo kljub ustavno zagotovljeni pravici do samoodločbe, takrat vzeli nase zahtevno in tvegano nalogo. Naj se spomnim, da me o razoroževanju kot mandatarja oz. predsednika vlade ni obvestil nihče od tistih, ki so za ukaz vedeli prej - ne poveljnik slovenske TO, ne vrhovni poveljnik, ne zadevni sekretarji Izvršnega sveta. Globoko hvaležnost in priznanje pa izražam tistim odgovornim teritorijalcem po terenu, ki so razumeli politično ozadje razoroževanja in se mu uprli ter tako ohranili vsaj nekaj orožja.

Na pot osamosvojitve smo se odpravili golih rok. Razorožitev smo razumeli kot vojno napoved in se začeli naslednji dan pripravljati na obrambo. Če je bil kdo prej romantičen, je moral tisti dan spoznati, da smo kljub ustavno zagotovljeni pravici do samoodločbe, takrat vzeli nase zahtevno in tvegano nalogo.

Naj poudarim, da takrat ni šlo samo za osamosvojitev. Treba je bilo vzpostaviti nov politični in gospodarski red v duhu spoštovanja človekovega dostojanstva in pravic, demokracije, pravne države in socialno tržnega gospodarstva. Poljakom, Madžarom in drugim je bilo lažje, ker so države že imeli.

Nasledili smo izredno težko gospodarsko stanje z osemodstotnim padanjem rasti, s številnimi podjetji z izgubo, bojkotom našega blaga v Srbiji, visoko inflacijo, umetno zaposlenostjo itd. K temu je pokal po šivih zdravstveni sistem. Dela smo se lotili na vsej fronti. Radio je našo vnemo pozdravljal z »Dober dan žalost.« in »Travo bomo jedli.«, mi pa smo z intenzivnim delom uvajali reforme, spreminjali okvirne pogoje za gospodarjenje, pripravili obrambo, že decembra 1990 natisnili denar, zastavili ambiciozen program avtocestne izgradnje in še mnogo drugega.

Nasledili smo izredno težko gospodarsko stanje z osemodstotnim padanjem rasti, s številnimi podjetji z izgubo, bojkotom našega blaga v Srbiji, visoko inflacijo, umetno zaposlenostjo itd. K temu je pokal po šivih zdravstveni sistem. Dela smo se lotili na vsej fronti.

Ponosen sem, da sem imel čast voditi DEMOS-vo vlado, ki se je zapisala v zgodovino kot osamosvojitvena vlada. Ponosen sem na ekipo, ki se je zavezala zgodovinski nalogi in cilj tudi dosegla. Bili smo politično in nazorsko najbolj pestra slovenska vlada doslej, predvsem pa učinkovita - dream team, bi rekli kje drugje. Za seboj smo po dveh letih dela pustili državo, kot je zapisala zgodovinarka Rosvita Pesek.

Naš glavni problem ni novi virus, ampak virus razdeljenosti, ki ne dovoljuje spoštljivega pogleda na drugega in mu resnica ni temeljni kriterij. Novi vladi in vsej slovenski politiki želim, da različnost ne bi bolela, ampak bogatila.

Dragi člani osamosvojitvene vlade, iskreno se vam zahvaljujem, da ste sprejeli izziv in vsak na svojem področju opravili temeljno delo za demokratično in samostojno Slovenijo. Opravičili smo zaupanje tistih, ki so nas izvolili. Jubilej osamosvojitvene vlade praznujemo v času sedemdesetletnice Schumanove deklaracije, ki je temelj evropskega projekta. Ko smo delali za osamosvojitev, smo mislili tudi na našo evropsko prihodnost v duhu načel in vrednot očetov Evrope.

Izvolitve prve vlade se spominjamo v času globalne in evropske krize ter nove slovenske politične polarizacije. Naš glavni problem ni novi virus, ampak virus razdeljenosti, ki ne dovoljuje spoštljivega pogleda na drugega in mu resnica ni temeljni kriterij. Novi vladi in vsej slovenski politiki želim, da različnost ne bi bolela, ampak bogatila. Ne spuščajmo v politično areno virusov, ki ne bogatijo naše medsebojnosti, našega sožitja in sodelovanja. Potegnimo nauk iz slovenske, evropske in globalne krize ter z visoko politično kulturo združimo ustvarjalne sile za tisto, kar nas lahko kot nacijo okrepi in nam zagotovi varno in demokratično prihodnost. Osamosvojitveni duh slovenske pomladi nam je lahko pri tem v navdih. Naj živi osamosvojitvena vlada!

Bog živi samostojno in demokratično Slovenijo.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenija, Politika, Evropska Unija

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Z masko v cerkev (photo: Don Bosco Rakovnik) Z masko v cerkev (photo: Don Bosco Rakovnik)

Kdaj je v cerkvi še vedno potrebna maska?

Medtem ko se povsod v Sloveniji v javnem življenju sproščajo ukrepi, so tudi škofje izdali nova navodila za bogoslužja v cerkvah. Veljajo od danes. Na nekaj vprašanj nam je odgovoril tajnik SŠK, ...

prof. dr. Bojana Beović (photo: Osebni arhiv) prof. dr. Bojana Beović (photo: Osebni arhiv)

Naša gostja: prof. dr. Bojana Beović

Pred mikrofon naše osrednje sobotne popoldanske oddaje smo tokrat povabili gostjo, ki je postala v času epidemije tudi medijsko širše prepoznavna. Infektologinja prof. dr. Bojana Beović je ...

O avtorju