Prof. dr. Pavle Košorok: »Program Svit od vseh preventivnih programov najmanj boli.

Svetovalnica | 08.05.2020, 09:03 Uredništvo Radia Ognjišče

Tokrat smo v zdravstveni Svetovalnici spregovorili o težavah pri odvajanju, ki so že v »običajnih« razmerah neprijetne, v času epidemije pa morda še bolj zapletene. Osredotočili smo se na prepoznavanje nujnih znakov pri katerih ne smemo odlašati in moramo tudi v času omejitvenih ukrepov poiskati pomoč - najprej prek telefona. Z nami je bil kirurg prof. dr. Pavle Košorok. O trenutnih razmerah in nošenju mask pravi: »Tudi najslabša maska filtrira nekaj zraka, ki ga sogovornik izdihuje. Če pomaga 50 %, pomeni 50 % manj okuženih, manj mrtvih, 50 % manj respiratorjev bomo potrebovali, zakaj jih ne bi nosili?« O povsem drugi temi je tekla beseda in s prof. Košorokom se je brez zadrege pogovarjal Blaž Lesnik, vključilo pa se je tudi nekaj poslušalcev.

Krvavitev na blatu je eden od znakov, da je lahko nekaj narobe, ne gre pa takoj zagnati panike.

»V tem času so ukinili redne obiske zdravnikov. Ljudje, ki pri odvajanju opazijo kri, bolečine ali druge težave z zadnjim črevesom, ne vejo, kaj bi. Že pred karanteno so ljudje verjetno opažali kri. Če je ta krvavitev nekaj malega v školjki ali samo na papirju, to v veliki večini ni nič nevarnega. Ponavadi kri na papirju pomeni, da je črevo malo počilo. Če krvavitev spremlja bolečina, je to največkrat razpoka, lahko oteklina, vnetje, ampak to moramo razčistiti. Že včasih so mi bolniki slikali s telefonom in mi pošljejo fotografijo. V teh brezstičnih časih je to idealno. Taka slika je v pomoč. Če se pogovarjamo, ali je obisk zdravnika po krvavitvi nujen: nujno je, če bi kri zelo tekla, če se ne bi ustavila, če bi tudi po odvajanju na perilu opazili kri. Če je mali krvav madež, ni taka reč. S tem naredimo selekcijo. Manjša krvavitev, tudi če je izpadanje črevesa, pa da si mora bolnik črevo nazaj potisniti – to je pogosto pri vozlih, ki so se že zelo razvili in so zelo povečani – taka stvar ni urgenca.«

Pri zapečenem blatu in črevesni razpoki si lahko pomagamo z maslom.

»Vsaka krvavitev je že za pregled pri zdravniku. Ni smrtno nevarno, a ko bo karantena mimo, gremo k zdravniku. Za krvavitvijo se lahko skriva marsikaj. Najbolj enostavna stvar so hemeroidi, če je malo bolečine zraven, je črevesna razpoka, potem pa izključujemo raka, kronične vnetne črevesne bolezni, polip ali še kaj drugega. Sama črevesna razpoka, ki je kar pogosta, se v nekem času zaceli sama, ampak zdravila ali pripomočki pomagajo, da se zacelijo hitreje in bodo bolečine trajale krajši čas. Lahko si pomagamo z domačo lekarno. Majhen košček masla iz hladilnika odrežemo (npr. tretjino količine hotelskega masla) primemo s toaletnim papirjem, da se v rokah ne stopi. Ko primemo s toaletnim papirjem, ne drsi, papir je izolator, prepreči topljenje. Z maslom namažemo ranico, na tem mestu ne moremo dati gaze na rano, maslo pa oddeli rano od umazanije, kar je pozitivno, stopi se v črevesu in kjer je najbolj trdo blato, začetni del vpliva na to, da se ta del zmehča in posledica je, da greš bistveno lažje »na stran«. To si velja zapomniti, če imajo dojenčki zapečeno blato in črevesno razpoko. Pogosto so prišli starši in svetoval sem jim, naj jim pomagajo z maslom. Povedali so, da je bilo v tednu dni dobro.«

Eden od razlogov za bolečino je črevesna razpoka.

»Če te bolečina zbudi sredi noči, kot bi ti nekdo porinil nož v črevo – to se zgodi takrat, ko so ljudje v stresu, močno zaskrbljeni in če se to nekajkrat ponovi, mislijo, da gre za vedno hujšo stvar, ampak lahko zatrdim, da rak ne boli. To lahko skoraj odmislimo, ampak dobro je, da gremo na pregled. Temu se reče analni krč in običajno ni hudega. Lahko je neprijetna bolečina, ki bi jo lahko asociirali z bolečino, kjer je utesnjen živec v zapestju. Krpalni sindrom. Obstaja eno tako mesto, kjer je stisnjen pudendalni živec, to je veliko bolj skrito v mali medenici na enem prehodu in te bolečine so lahko tudi zelo hude. V glavnem je to pri gospeh. Pacientkam pomagamo z injekcijami. Če pomaga, ali pomaga krajši čas, kot bi dal lokalno anastezijo, lahko pa učinek traja dlje časa. To je diagnostični test. Če traja dlje časa in se ponovi, predvidimo operacijo, ki je bolj komplicirana, ampak je uspešna. Lahko so bolečine v zvezi s kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimi. Takrat hodijo zelo pogosto »na stran« in se zadnje črevo razboli, je pekoča bolečina. Rak pa praviloma ne boli. Vedno omenim tudi Svit program – ta program od vseh preventivnih programov (Dora, Zora, Svit) najmanj boli. Moraš vzeti le vzorec lastnega blata dvakrat zaporedoma in naprej delajo drugi. Važno je, da laboratorij ugotovi še neopazno krvavitev. V tem primeru mi pridobimo pol leta, zelo pomemben čas. To pomeni, da odkrijemo polipe, ki bi lahko postali rakavi, pa smo jih prehiteli ali pa odkrijemo rak, ki je komaj začel rasti in ga je veliko lažje operirati in rezultati so veliko boljši.«

Oglasila se je Silva iz Domžal, katere mož je bil pred štirimi leti operiran za rakom na zadnjiku. Pogosto mu uhaja blato, nikamor ne more iti. Poslušajte odgovor prof. Košoroka.

Veliko si lahko pomagamo s pravilno nego zadnjika.

»Ena stvar je, da se opazujemo – počepnemo in damo ogledalce na tla. Zelo pogosto je, da ljudje opazijo manjšo zatrdlino, ki je boleča in je nastala nenadoma. Ker jih to malo boli, so v skrbeh, gredo tudi k zdravniku, ta ne pogleda dobro, mogoče predlaga mazilo ali svečke. Taka oteklina je tromboza zunanjega vozla. Tudi v »korona časih« smo z manjšo operacijo krvni strdek spravili ven in takrat se je začela stvar zdraviti. Če tega ne naredimo, boli, težko se usedeš, pri brisanju boli, taka stvar je nujna. Včasih je koža vneta in brisanje peče. V tem primeru svetujemo, da si kožo okrog zadnjika umijemo s toaletnim papirjem, na katerega smo nakapali nekaj kapljic olivnega olja. Po parih dneh se to umiri. Za redno mehko odvajanje, ko se je blato sprostilo, poskrbimo, da ne bo ponovno prišlo do zaprtja. Pri tem pomagajo »mehčala«: Donat, ki ima magnezijev sulfat, sirupi, ki vsebujejo neprebavljive sladkorje, zadržujejo vodo in ohranjajo blato mehko.«