Miša Pušenjak: »S svojo požrešnostjo, z nenehnim iskanjem dobrin in plehkega zadovoljstva uničujemo naravo.«

Svetovalnica | 18.04.2020, 13:38 Mirjam Judež

Po sušnem in toplem obdobju nas je minuli teden presenetila zima. Kako se spopadati s temperaturnimi izzivi, nam je v sredo svetovala Miša Pušenjak, svetovalka, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor. Z njo se je na daljavo pogovarjal Robert Božič. Miša Pušenjak pravi, da so večji vremenski ekstremi za april nekako tipični.

»Za klimatske spremembe je tipično nepredvidljivo vreme, večji vremenski ekstremi, več vetra in močnejši veter. Sadjarji se mi zelo smilijo. Pogovarjam se s kolegi, menda naj bi jabolka ostala, a težko je karkoli reči. To smo naredili sami. S svojo požrešnostjo, z nenehnim iskanjem dobrin, plehkega zadovoljstva, ... S tem uničujemo naravo. Upam, da bo koronavirus to naše razmišljanje spremenil, ampak ko se bo vse sprostilo, bodo spet vsi »leteli« nakupovati to, kar zdaj niso mogli, in s takim vedenjem prispevamo h klimatskim spremembam.

»Plodovkam ne sme temperatura pasti pod 15 stopinj celzija niti za uro, dve.«
»Načeloma vrtnine na prostem, ki smo jih že posejali, ne bi smele imeti večjih težav z nizkimi temperaturami, ker te rastline še ne bi smele biti zunaj. Dejstvo pa je, da bodo imele rastline dolgoročne posledice zaradi tega vremena. To je bil zdaj že tretji vdor nizkih temperatur po zelo toplem vremenu. Kot za nas, je to tudi šok za rastline. Vse te rastline, ki so zdaj že zunaj, če so jih ljudje dobro pokrili, niso imele večjih posledic, čeprav za krompir nisem prepričana.

Te rastline so izgubljale veliko energije, ko so se borile proti vremenu in sicer energije, ki jo porabljajo za to, da so odpornejše, da se lažje borijo proti boleznim in škodljivcem. Pozen krompir bo treba bolj pazit celo »življenje«, ker bo prej segnil. Solata bo imela težave z glivicami, gnitjem.

Ljudje se ne zavedajo, da vsem plodovkam ne sme temperatura pasti pod 15 stopinj niti za uro, dve. V malih rastlinjakih bodo imeli zelo pozne prve cvetove. Pod minus v rastlinjakih verjetno ni šlo, ampak ti cvetovi, ki so nastavljeni, rastni vršički so gotovo pomrznili. To pomeni, da bodo en mesec poznejši plodovi. Ne se čuditi, če bodo jajčevci začeli cveteti šele avgusta, če bodo bučke cvetele z moškimi cvetovi šele v juniju.«

»Dobro je, da se držimo približnih datumov setve, ki so jih poznali naši predniki.«
»Kadar je tako toplo v zgodnji pomladi, bo gotovo sledil en mrzel val, še vedno je in bo. Sta dve možnosti. Prva je tveganje. Nekateri kmetje tvegajo s setvami, sajenjem, ker imajo večji zaslužek, če so zgodnji. A ker gre za zavestno tveganje, ne tarnajo, če se kaj zgodi. Imajo pripravljeno več plasti agrokopren in gretje rastlinjakov, da omilijo posledice mrzlih valov. Druga možnost pa je, da smo preprosto previdni, tradicionalni in se držimo datumov, ki veljajo že od nekdaj. V aprilu te mraz ne sme presenetiti.
Držimo se zapovedi oz. priporočljivih rokov. Temperatura zemlje je bila še najnižja priporočena za setve in sajenje, ni bila še optimalna. Kaleče rastline bodo imele težave. Korenček in peteršilj bo treba morda sejati še enkrat. Vremenska napoved spet kaže nižje temperature, bo pa vseeno nekaj dežja, ki si ga vsi želimo.«

»Agrokoprena na sadnem drevju ni posebno učinkovita.«
»Tri četrtine Slovencev tega ne ve, marsikateri kmet tudi ne, da agrokoprena ni noben izolator sama po sebi. Kjer se agrokoprena drži solate, cvetov hruške ... je ista temperatura kot na drugi strani agrokoprene. Izolator je zrak. Zato, ko zemljo pokrijemo, rastline zaščiti tisti zrak, ki ga je čez dan segrelo sonce. Agrokoprena je jeseni precej bolj učinkovita kot spomladi, saj tisti zrak potem greje rastline naprej, agrokoprena preprečuje, da bi se mešal z nočnim mrzlim zrakom. Kjer se je agrokoprena dotikala cvetov, so bili gotovo pomrznjeni. Morda je pa plodnica vseeno ostala zdrava. Tudi, če so cvetovi poškodovani, so plodnice oz. razplodni organi ostali, da bo vsaj nekaj plodov. Pokrivanje dreves ne pomaga. Če že, bi bilo treba pokriti celo drevo sredi dneva, ko je še toplo, pri deblu pa povezati skupaj, kot bi naredil šotor.«

»Kdar se napove mraz, se pokrije najprej ploskev, potem pa med posevek postavimo gajbice ali loke in čez te damo še eno dvignjeno plast agrokoprene. Tako imamo dvojni zrak, ki bolj varuje.«
»Podobno se zgodi solati, ko je ploskev pokrita z agrokopreno in pride do nizkih temperatur. Kjer se dotika agrokoprena rastlin, so robovi malo črni, poškodovani, kar na vrtu nič škodi, tisto obrežemo, je pa res, da taka solata ni najbolj lepa za prodajo. Svetujem, da kadar se napove mraz, da se pokrije najprej ploskev, potem pa naredimo še eno dvignjeno plast (med posevek postavimo gajbice, da bo dvignjena), s tem naredimo dvojno izolatorsko plast, dvojni zrak, ki bolj varuje. Govorim o solati, korenčku, peteršilju. Ne govorim pa o paradižniku, papriki, fižolu. Tudi v rastlinjakih je nizek fižol pomrznil. Ko je ploskev pokrita, je slabše učinkovito, kot če naredimo loke. Boljša je dvojna plast letne agrokoprene kot ena debelejša plast zimske agrokoprene. Tudi v rastlinjakih. Manjši je rastlinjak, hitreje se ohladi, manjšo vlogo izolatorja ima in ko se napovejo nizke temperature, je nujno pokrivanje preko tunelov in v tunel dati kakšno svečo, da dvignemo temperaturo na 10 stopinj. Pri fižolu so poškodbe že pri petih stopinjah nad ničlo, pri krompirju pa se pozna na listju pri dveh, treh stopinjah nad lediščem.«

»Bilo je zelo suho obdobje, živali so žejne, zato se polži, vrabci, vrane, srake, miši ... žejne in se lotijo tudi solate.«
»Tudi meni so vrabci pojedli solato. Bilo je zelo suho, živali nimajo vode, zato se lotijo solate. Nekateri javljajo, da se že pojavljajo gosenice, ta poškodba je drugačna. Tudi miši se lotijo objedanja solate. Polži so se že pojavili, male solatke takoj najdejo. Najboljše je, da gremo z baterijo v temi in pogledamo rastline, če so tam gosenice, ki lahko naredijo precej škode. Malih črnih polžev ne vidimo čez dan, ponoči pa. Opazujemo, če se ptiči nahajajo na gredicah. Kmetje ne škropijo ponoči, da se ne skrivajo, ampak ker je ponoči tudi bolj učinkovito škropljenje.«

»Bio stimulatorji dajo rastlinam energijo.«
Sama prisegam na pripravke naravnega izvora, na tiste, ki vsebujejo izvlečke morskih alg in aminokisline. Najbolj pomaga, če bio stimulator uporabimo 48 ur pred napovedanim mrazom. Pripravke, ki vsebujejo alge in aminokisline, po mrazu uporabimo, da damo rastlinam energijo, da se dvignejo. Imamo specialne pripravke, dobijo se pa celo za 10 litrov vode, tudi take, ki celijo rane (govorimo o poškodbah po mrazu). Spet se dobi Agrostemin v Sloveniji – to je prvi bio stimulator, ki je bil pri nas še v stari Jugoslaviji. Narejen je kot izvleček iz žitnega plevela. Rastline lahko okrepimo z dodajanjem kalija, ker če ima rastlina dovolj kalija, veliko lažje preživi mraz. Od domačih pripravkov pred mrazom najbolje delujejo baldrijanovi pripravki (naredimo čaj ali izvleček nadzemnih delov). In pa regrat. Regrata je polno, naberemo 2 kg za 10 litrov vode za »prevrelko«. To je veliko za en vrt. Sami si naredimo pripravek, ki bo uporaben čez teden dni. Lahko tudi naredimo čaj iz regratovih cvetov, za katerega rabimo 200 g. Pa suhi ognjič, če je ostal od lani.«