Proces izgube dela ima svojo krivuljo, ki jo težko preskočimo

Oddaje | 01.05.2020, 16:24 Nataša Ličen

Ne upirajmo se vetru, ujemimo ga v jadra. To je zelo pomembno, zlasti v današnjem času, ker spremembe razburkajo naše vsakdanje življenje. V nestanovitnem obdobju je pomembno najti osebno stabilnost in čvrstost.

Otroci naj se ukvarjajo z za življenje realnimi opravili in problemi, tako bodo vedeli, da tudi oni pomembno prispevajo za dobro družine, skupnosti.

Kaj je delo?
Julija Pelc, specialistka za psihološko svetovanje, geštalt psihoteravtka, družinska terapevtka: »Vsak ob misli na preživetje najprej pomisli na zaposlitev. Širše pa je delo še marsikaj. Smiselno usmerjamo dejavnost, ki zadovoljuje naše potrebe, materialne in duhovne. Naučimo se opravljati stvari in naloge na različne načine. Marsikaj je v življenju treba postoriti in vse se ne vrednoti ali poplača v denarju.«

Kot vsaka izguba, tudi izguba dela, zahteva svoj lok čustev in odzivov.

»Tudi miselna aktivnost je svojevrstna oblika dela, nujna za načrtovanje in kakovostno izvedbo določene naloge, problema. Vrsto je fizičnih, zaposlitvenih, tudi domačih opravil, skozi katera prav tako uresničujemo svoja poslanstva. Nekatera dela opravljamo prostovoljno, druga opravljamo za preživetje.«

»Današnji način življenja prenese, da določena obrtniška, specifična znanja in spretnosti, drugi opravljajo za nas. V tem pomenu smo se udobno namestili in izgubili stik z znanji, ki bi jih potreboval vsak posameznik. Med temi so kako zašiti gumb, pospraviti, prepleskati steno, skuhati za določeno število ljudi, varčno ravnati s hrano in številne druge praktične naloge. Tega se mlajši učijo od odraslih.«

Člani Društva psihologov Slovenije v sodelovanju z Inštitutom za nacionalno zdravje Slovenije dnevno pomagajo preko telefonskih stikov ljudem ob trenutnih razmerah.

Obdobje korona-virusa, v katerem smo se znašli in je marsikaj obrnil povsem na glavo, nekaterim prinaša tudi izgubo dela. To ustvarja jezo, strah, saj je položnico treba plačati. Kako vstopiti v to? Ko smo čustveno vpeti, težko vidimo perspektivo rešitve problema. V začetni fazi intenzivnejših čustev pogosto potrebujemo sogovornika. »Strokovnjaki pomagajo premostiti izgubo. Njihovi nasveti so utemeljeni na realnosti, na korakih, ki jih je treba narediti, da lahko izidemo iz stiske. Izguba službe je pereč problem. Zato je pomembno pridobiti kakovostne informacije, črpati pri vseh mogočih virih, da z verodostojnimi informacijami lahko zastavimo pot rešitve.«

Vsak dan začnimo delo, tudi tisto, ki ga opravljamo že vrsto let in vsak dan znova, kot bi ga opravljali prvič. S tem dvignemo motivacijo do dela.

»Človeško je, da žalujemo za izgubljenim, temu je treba narediti prostor. Ne smemo zanikati doživetega. Izguba dela je velika in naravni odziv človeka je tudi upiranje. Proces sprejemanja izgube dela ima svojo krivuljo, ki jo težko preskočimo. Soočati se je treba. Šok je prva faza, zelo naravna v času stresa. Sledi faza jeze, ko krivdo pripisujemo tudi zunanjim dejavnikom. Gnev, ki ga slišimo pogosto, je povezan s procesom sprejemanja dogodkov, ki jih doživljamo. Sledi žalost, skratka človek se postopoma izvije do faze sprejemanja in soočanja. Šele, ko pridemo do tu, se lahko opremo varno na tla in se zazremo naprej, kako bi lahko drugače, kaj se da. Izguba mora dobiti svoje mesto, samo tako bomo lahko razmišljali o novih možnostih.»

Bodimo hvaležni vsem, ki delajo za nas, da naše življenje teče, kot teče.

S svojim načinom bivanja, delovanja kažemo svoje vrednote. Človeško je, da smo kdaj naveličani, da tožimo tudi v prisotnosti otrok: »Ah, spet moram v službo.« Zgolj misel še ni tako nevarna, če pa iz nje delujemo, je lahko škoda večja. Premislimo, ali smo od dela, ki ga opravljamo, preutrujeni, ali nam ne odgovarja več. Odgovorno zato vzemimo tudi tisto, kar opravimo težje. "Ne prenašajmo negativnih misli na druge. Dovolimo otrokom, da doživijo zadovoljstvo ob tistem kar delajo. Med ključnimi dejavniki zadovoljstva otroka je tudi, da mu omogočimo reševanje problemov, ki niso ne preveliki in ne premajhni in so povezani z realnim življenjem. To delo je doma, v skupnosti. Vsem prinaša dobro počutje, če zmoremo prispevati k dobremu za družino, skupnost. To vpliva na boljši odnos. Naj se otroci ukvarjajo z za življenje realnimi opravili in problemi."