Msgr. Leskovar, novi nuncij v Iraku: Cerkvi je treba služiti tam, kjer te potrebuje ...

Slovenija 10. 05. 2020, 06:00 Marta Jerebič

Msgr. Mitja Leskovar, ki ga je papež maja imenoval za nadškofa in apostolskega nuncija v Iraku, bo jutri prejel škofovsko posvečenje. Podelil mu ga bo kardinal Franc Rode. Soposvečevalca bosta ljubljanski nadškof Stanislav Zore in apostolski nuncij v Sloveniji, nadškof Jean-Marie Speich. Udeležba na slovesnosti v ljubljanski stolnici je omejena na osebno povabljene, dogodek, ki se bo začel ob 10. uri, pa bomo neposredno prenašali tudi na Radiu Ognjišče. 50-letni msgr. Leskovar prihaja iz Kokrice pri Kranju, v duhovnika je bil posvečen leta 1995, v vatikanski diplomatski službi je že skoraj 20 let.

Irak še vedno pretresajo konflikti, a kot pravi 50-letni msgr. Leskovar: »Gospodu in njegovi Cerkvi je treba služiti tam, kjer te Gospod in Cerkev potrebujeta, ne tam, kjer bi -  recimo temu - 'vašemu visočanstvu' najbolj ustrezalo. Tako nekako gledam na to zadevo.«

Papež Frančišek si je letos želel obiskati Irak. To so varnostne razmere in sedaj tudi koronavirus preprečili. Na vprašanje, ali bo nadaljevanje priprav na morebitni papežev obisk ena njegovih prvih nalog, pa odgovarja: »Naloge se bodo šele pokazale. Dejansko je sedaj še prezgodaj (govoriti o njih).«

Sicer pa se v Iraku najbolj veseli srečanja s tamkajšnjimi kristjani, »ki so ljudje preizkušene vere. O okoliščine, v katerih so živeli zadnji dve desetletji in v katerih še živijo, gotovo niso enostavne. Mislim, da srečanje z ljudmi tako preizkušane vere človeka nujno obogati in tega se vnaprej veselim.«

In kaj ga najbolj skrbi na novem delovnem mestu? »Težko reči. Počakajmo, da pridem tja in vidim, kje so največje težave.«

Za škofovsko geslo si je izbral stavek, ki se v slovenščini glasi: »Križ je les ali drevo življenja. S tem geslom se malo poigram s svojim priimkom les – Leskovar. Vsekakor sem si ga pa izbral predvsem zato, ker mislim, da je Kristusova daritev na križu zares osrednjega pomena.«

Človek brez korenin ne more hoditi po svetu

Msgr. Mitja Leskovar je zdoma že skoraj polovico svojega življenja, a ostaja povezan s Slovenijo: »Mislim, da človek brez korenin ne more hoditi po svetu ali pa vsaj težko. Jaz sem tak, da vem, kje imam korenine. To mi je v veliko pomoč. Saj veste  - človek na tujem pač ni doma. Zato je ta povezanost z domačim krajem bodisi z domačo župnijo Kokrico bodisi z mnogimi sorodniki, prijatelji zame vendarle zelo pomembna in se trudim, da bi te vezi, kolikor je le mogoče vzdrževal.«

Najbolj pomembna pa se mu zdi duhovna povezanost v molitvi, ki so mu jo ob imenovanju za nuncija izrazili številni ljudje. »Dejansko čutim, da ko se pripravljam na odhod na novo delovno mesto, nisem sam, ampak podprt z molitvijo resnično mnogo ljudi.«

Msgr. Leskovar še pravi, da iz Slovenije pogreša tudi hribe. V Indiji ima za to manj možnosti. Drži, da Himalaja ni tako daleč od New Delhija, a so povezave nekoliko slabše, vsak premik tako zahteva nekaj več časa. »Tako mi v več kot letu in pol, kar sem tukaj, do Himalaje še ni uspelo priti. Razen, ko sem bil enkrat v Katmanduju, recimo, da sem bil že čisto čisto blizu.« Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete na tej povezavi.

Škofovski grb

Msgr. Leskovar je za svoj škofovski grb uporabil slovenske barve, ker je ljubitelj gora je na njem nakazan slovenski Triglav, hkrati predstavlja Sveto Trojico, zvezda predstavlja Marijo.
V geslu Crux Lignum Vitae (Križ je les oz. drevo življenja) se poigra s priimkom LESkovar. Na rdečem polju je venec zmage mučencev oz. njegovega krstnega zavetnika sv. Demetrija iz Verolija. Zato pravi, da je grb nekako »podpisan« z imenom in priimkom. Pri zasnovi škofovskega grba mu je veliko pomagal kardinal Franc Rode.