Dr. Matija Ogrin | (foto: Vir: FB Janez Janša)
Pod Ratitovcem obudili spomin na pobite in deportirane domačine
Slovenija | Tone Gorjup
V Sorici so včeraj pripravili spominsko slovesnost ob 80. obletnici izgnanstva in izginotja faranov Sorice. Sveti maši v cerkvi sv. Nikolaja, ki jo je daroval župnik Mirko Turk, je pri obeležju ob cerkvi sledil program, v katerem so govorci opozorili na resnico, ki je bila desetletja zamolčana, danes pa je mnogi ne želijo slišati. Na slovesnosti so podpisovali peticijo, ki opozarja na dolg države do ubitih ljudi iz vasi pod Ratitovcem in njihovih svojcev.
Ogrin o medvojnih razmerah v župniji Sorica
Kaj se je pred 80 leti dogajalo v Sorici? Predsednik Nove slovenske zaveze Matija Ogrin je opisal medvojne razmere v župniji Sorica. V vasi pod Ratitovcem so prihajali tako Nemci kot partizani in zahtevali to in ono. Domačinom je vsa leta uspevalo, da so se izogibali konfliktom, zato na širšem območju soriške župnije v vojnem času ni bilo večjih spopadov. Za plačilo so jih po vojni komunisti obtožili izdajstva in jih pomorili, je dejal.
Nekateri domačini so bili ubiti ali so izginili že med vojno, v dneh po njej pa so aretirali še 24 moških in jih odpeljali v neznano. Ozna je za božične praznike leta 1945 obtožila še njihove domače in jih 125 nasilno izgnala v Avstrijo; med njimi je bilo 79 otrok. Tisti, ki so ostali, pa so občutili trdo roko komunizma. Ozna je dva tedna pozneje ubila še duhovnika, ki sta skrbela za župniji Davča in Sorica - Franca Krašno in Filipa Terčelja in to ravno takrat, ko sta šla oblasti prosit, da bi se izgnani lahko vrnili domov, je še povedal Ogrin.
Janša: Molk ima še danes posledice v slovenski družbi
Spominski nagovor je imel predsednik SDS Janez Janša, ki se je zavzel za resnico: »Tisti, ki so bili zaradi strahu dolgo časa nemi, naj spregovorijo, in tisti, ki so bili gluhi za resnico, naj jo poslušajo. Več bo tistih, ki bodo spregovorili, več bo tudi tistih, ki bodo poslušali in slišali.« Dodal je, da ima molk, ki je spremljal povojne dogodke, še danes posledice v slovenski družbi, ki jih tudi občutimo.
Prisotni pri maši in na slovesnosti so podpisovali peticijo, ki jo je sestavila raziskovala zločinov revolucije v Selški dolini Marija Gasser. Z njo potomci, sorodniki, znanci in drugi domačini od države oziroma njenih organov zahtevajo, da ugotovijo, kam in zakaj so med majem in avgustom 1945 izginili v peticiji napisani rojaki in česa so bili obtoženi; da ugotovijo vzrok in kraj njihove smrti; da izdajo veljavne mrliške liste ter zakonsko obsodbo zločinov in rehabilitacijo zunajsodno umorjenih; da zagotovijo identifikacijo ubitih in dostojen pokop izkopanih.
