Obvezna božičnica izgublja svoj namen, opozarjajo podjetniki

Slovenija 10. 11. 2025, 13:16 Rok Mihevc

Božičnica ali zimski dodatek, kot ga je poimenovala vlada, samo da bi se seveda izognila besedi »božič«, po tem, ko je malce potihnila zaradi zadnjih dogodkih v Novem mestu, spet stopa v medijsko ospredje. Delodajalci še vedno opozarjajo, da bi uvedba obveznega prispevka lahko predstavljala finančno breme za podjetja, še posebej za manjša ali tista v težavah. Na to so ob robu nedavne okrogle mize novomeških gospodarstvenikov izpostavili tudi nekateri dolenjski podjetniki.

Stanko Tomšič: Nič več motivacijskega namena

Direktor podjetja Kmetijska zadruga Krka Stanko Tomšič ni prepričan, da obvezni način ni ravno najboljši in pri tem našteje dva razloga. »Prvi razlog je ta, da je nelogično, da nekdo tri mesece pred koncem poslovnega leta, nek gospodarski subjekt obremeni z neko dodatno davščino, dodatno obveznostjo, ki jo ta subjekt v svojem poslovnem načrtu ni planiral. Drugo pa se mi zdi pomembno in to še bolj, da božičnica s takšnim načinom izgubi svoj namen. Vsa leta je bila božičnica kot neka nagrada za poslovno uspešnost, se pravi, če smo delali dobro, bomo delavce nagradili, bomo vsi od tega nekaj imeli. Na ta način smo bili vsi, tako uprava, kot delavci, bolj motivirali, sedaj pa ta božičnica nima več motivacijskega namena.«

Robert Medle: Izgubili smo vzvod za boljšo motivacijo

V podjetju Roletarstvo Medle imajo 200 zaposlenih in izplačilo božičnice je njihova redna praksa, nam je povedal direktor Robert Medle. »Mi smo božičnico vedno izplačevali in jo tudi bomo. Moti me pa ena zadeva in sicer to, da bo zdaj obvezna. Ker to je bila ena od zadev, ki je bila nagrada zaposlenim za dobro opravljeno delo. In tako so se zaposleni trudili celo leto na račun tega, da bo na koncu neka nagrada in zmeraj smo jih tudi bogato nagradili. Zdaj, ko je to postala obveza, smo izgubili smisel. In en vzvod za boljšo motivacijo zaposlenih.«

Z obveznostjo smo izgubili vzvod za boljšo motivacijo zaposlenih.

Marta Kelvišar: Kar je obvezno, ni darilo

Do vladnega predloga je bila kritična tudi direktorica podjetja Adria Dom Marta Kelvišar. V podjetju je zaposlenih 280 ljudi. »Zdi se mi, da iz nekaj tako lepega kot je božičnica, smo spet naredili razdelitev. Se pravi, vse kar je obvezno, prisilno, tisto ni dobro in tisto ni darilo. Božičnico razumem kot prostovoljno, tudi ostalo gospodarstvo. Mi vsako leto izplačalo in sicer maksimalno do višine neobdavčenega dela. Takšno podjetje, ki si tega ne more privoščiti, zagotovo ima težave že z ostalim zaposlovanjem in še ta del. Zaposleni gotovo ne bodo razumeli tega kot znak dobre volje, pač pa, da jim nekaj pripada.«

Vse kar je obvezno, prisilno, tisto ni dobro in tisto ni darilo.

Tone Rode: Obveznost jemlje možnost samoiniciativne ljubezni

Za pogled na besedo obveznost smo prosili tudi direktorja Založbe Družina Toneta Rodeta. »Nič kar je obvezno, razen 10 Božjih zapovedi in Jezusove zapovedi ljubezni, mi ni všeč. Zdi se mi, da smo ljudje poklicani k samo darovanju, k temu, da sami spodbujamo podjetnike, da po svojih močeh oplemenitijo tudi odnose z ljudmi in v nekem smislu take obvezni prijemi jemljejo svobodo in možnost radodarnosti, samoiniciativne ljubezni. Vsak podjetnik ve, da mora skrbeti za ljudi in je to njegova skrb. Vsako zdravo podjetje je že skušalo izboljšati pogoje sodelavcem, da tisti plus več, tudi božičnice. Družina ni izjema, to dajemo že ves čas, a zakaj ta mržnja do človeške svobode, do želje po tem, da se ljudje med sabo dogovorimo v neki subsidiarni drži, ki je temelj krščanskega socialnega nauka. Zakaj se država vtika v odnose, ki jih lahko podjetniki rešimo sami? Danes imajo tudi sodelavci dovolj opcij na trgu, da se vsak po svoje odloči in vsak trezen podjetnik ve, da je zdravo za podjetje, za njegov lasten napredek, da skrbi zaposlene. Čemu ti nagibi? Verjetno izhajajo iz želje po centralno planskem gospodarstvu po koncentraciji moči ukazovanju od zgoraj navzdol, to mi pa ni všeč.«

Jure Višček: Razumem podjetja v krizi

Vsa leta svojega obstoja božičnico in trinajsto plačo izplačujejo tudi v podjetju Alva. »Veliko o tem ne razmišljam, ker do sedaj smo bili uspešni in če smo, ta denar pripada tudi zaposlenim. Seveda na drugi strani razumem podjetja, ki so padli v krizo, če imajo finančne težave, bo ta božičnica za njih zelo negativna stvar,« je povedal direktor Jure Višček.

To, da se motivira z denarjem, je samo pomanjkanje ene kreativnosti.

Tomaž Stritar: Mnenje, da ljudi motivira samo denar, je zgrešeno

Za konec pa smo voditelja veščin vodenja iz podjetja 4minute Tomaža Stritarja, kaj točno ljudi lahko motivira. Je to samo denar? »Vsak ima svoje motivatorje, splošno mnenje, da ljudi motivira samo denar, pa je zgrešeno. Namreč to, da se motivira z denarjem, je samo pomanjkanje ene kreativnost. Ljudi motivira to, da imajo občutek, da nekam pripadajo in da so cenjeni. Če vodja ne zna drugače dati tega občutka, da je človek cenjen, je prisiljen, da samo s številko na plačilni listi pojasni, kako ga ceni.«