Kdo je koga poslal v karanteno?

Hrana in okolje 22. 04. 2020, 16:04 Blaž Lesnik

Letos dan Zemlje obeležujemo v nenavadnih razmerah, ki so tudi za naš planet nekaj, česar v zadnjem času (človeško gledano) ni bil vajen. Z ustavitvijo življenja in gospodarstva, industrije se je zmanjšalo onesnaževanje. Da je to čas za premislek, ko se lahko vprašamo, kako deluje družba v odnosu do svojega življenjskega prostora, je poudaril tudi sogovornik v Svetovalnici prof. dr. Mihael Toman z Biotehniške fakultete. Hkrati ostaja realen: življenje se bo vrnilo v podobne tirnice kot je bilo pred pandemijo, kar pa nas lahko najbolj skrbi. »Če ne bomo bistveno spremenili svoje miselnosti v odnosu do narave, rabe dobrin in prostora, potem se nam slabo piše.«

Znana je šala o Zemlji, ki na poti po vesolju sreča nek planet. Ta jo ogovori: "Ja Zemlja, kako pa izgledaš? Saj si vsa zabuhla, vročična in kako kašljaš,..." Zemlja žalostno odgovori: "Veš, zbolela sem zbolela." Planet: "Kakšen virus pa si fasala?" Zemlja: "Človeka!" Planet: "Eh, ne sekiraj se, to ne traja dolgo."
Ljudje smo samo droben delček v mozaiku življenja, ki žubori na planetu Zemlja. »Seveda so del tega mozaika tudi drobni in na videz preprosti, a vendarle strašno zapleteni organizmi, ki jih ne vidimo, jih ne zaznamo s čutili, pa so vendarle tudi del našega življenja.« Morda je pomembno sporočilo, ki nam ga prinaša eden od teh virusov, vprašanje sobivanja. Tudi človek se mora vprašati, kako lahko z njegovim načinom sobiva drugo življenje na tem skupnem planetu.

Nujna je sprememba miselnosti

Poleg spremembe odnosov, do katere bi moralo priti to pandemiji, bo nujna sprememba v človeškem pogledu na dobrine, ki niso neomejen. Ko bomo izkoristili vse, nimamo alternativne poti. »Ne moremo se preprosto usesti v neko plovilo, se odpeljati v druge dele vesolja in tam živeti naprej na podoben način. Samo gospodarska rast sama po sebi ne more biti merilo«, poudarja dr. Toman.

Človek je ena najbolj agresivnih vrst na planetu

Prav zaradi človeka v zadnjem obdobju pospešeno izumirajo rastlinske in živalske vrste na našem planetu. »Zaradi našega načina življenja organizmi odmirajo in izginjajo iz okolja. Preganjamo jih, Smo ena najbolj invazivnih vrst na tem planetu, saj smo si vzeli pravico druge vrste pobijati. Kaj pa je drugega tisto, ko rečemo: za večji donos in večji pridelek moramo uničevati škodljivce?!«, je jasen sogovornik prof. Toman. »Sami smo si napisali pravila, s katerimi delujemo proti drugim. Smo vsekakor ena najbolj agresivnih in ena najbolj invazivnih vrst v naravi.«

Film Žejni svet

Od izsuševanja mokrišč do rabe fosilnih goriv – človek mora spremeniti način življenja, poudarja strokovnjak za vode prof. dr. Mihael Toman, ki bo poseben gost petkove (24.4.) videokonference na daljavo, v kateri bodo sodelovali učenci, dijaki in študenti. Pogovor bo tekel ob filmu Žejni svet režiserja in fotografa Yanna Arthus-Bertranda, za katerega je akademska mreža ARNES dobila avtorske pravice za ogled . »Film je bil posnet v približno 20 državah in govori o lepoti vseh tipov voda, tekoči, stoječi. Prikazuje borbo ljudi za dostop do vode, kajti brez vode res ni življenja. Hkrati pa velja, da z vodo lahko pride tudi smrt. Govori tudi o preprostih ljudeh, ki nas ganejo do solz s svojo skrbjo za vodo. Zelo pomemben poudarek filma je tudi na tem, da voda ni samo dobrina zgolj in samo za človeka, temveč je dobrina, ki omogoča življenje, kakršnega na tem planetu poznamo.« Naš sogovornik pravi, da bo z veseljem odgovarjal na vprašanja mladih glav. Več o videokonferenci in filmu pa si lahko preberete na tej povezavi.