Nič ni pomembnejšega od tega, da se družina poveže

16.04.2020, 22:02 Helena Križnik

Številne družine so se ob razglasitvi epidemije v državi znašle pred posebnim izzivom. Nekatere so se hitro prilagodile precej spremenjenim okoliščinam, nekatere za to potrebujejo malce več časa. Psihoterapevtka Katarina Kompan Erzar, ki je tudi izredna profesorica za zakonsko in družinsko terapijo na ljubljanski teološki fakulteti, ima za vse prav konkretno priporočilo: Nič ni pomembnejšega od tega, da se družina poveže.

Otroci in mladostniki niso v vrtcih in šolah, prek svetovnega spleta prejemajo vsak svoje zadolžitve, številni starši skrbijo za to, da jih opravijo, a hkrati se jim trudijo omogočiti kolikor toliko normalno življenje. Gospodinjska opravila ne čakajo, a marsikdo ob tem še dela od doma. Recept za kaos je pred vrati.

Ob pomoči virtualnega okolja je mogoče prilagoditi obveznosti

Kompan Erzarjeva se zaveda, da so določene obveznosti, vezane na čas, nujne. A marsikaj je tudi ob pomoči virtualnega okolja mogoče prilagoditi. »Lahko se znajdemo na tak način, da smo hkrati odzivni na potrebe bližnjih, še posebej otrok.«

Družine, nikamor se ne mudi!

Kompan Erzarjeva družinam polaga na srce: Nikamor se nam ne mudi. »Naučimo se spremljati življenje, novo znanje, zadolžitve. Te imajo otroci radi. Če lahko počnejo nekaj zanimivega, so otroci vedno veseli. Gre samo zato, na kakšen način jim pomagamo, da bodo zadolžitve naredili z veseljem, da smejo nekaj delati, da lahko izvedo nekaj zanimivega. Ne pa da moraj nekaj na hitro narediti, potem bomo pa... Tega potem bomo pa zdaj ni.«

Starši lahko bolje spoznajo otroka in nato vzpostavijo primeren urnik dneva

To je čas, tako Kompan Erzarjeva, ko starši lahko spoznajo svojega otroka. »Vidijo lahko, v katerih stvareh je hiter, v katerih počasen, katere stvari zanj predstavljajo velik izziv, celo moro, katere stvari ga veselijo. Ko bodo otroka spoznali, bodo znali vzpostaviti ritem in urnik dneva, ki bo za otroka najprimernejši.«

Čas zase je lahko ali molitev ali opravek ali sproščena igra

V teh dneh, ko nenehno tiščimo skupaj, vsak tu in tam potrebuje čas zase. To ne pomeni, da se je treba umakniti v osamo. Bistveno je ohraniti mir v sebi, k temu pa nam najbolj pomagajo prav odnosi - ali z Bogom ali z bližnjimi. »Čas zase je lahko molitev, čas zase je lahko kakšno opravilo, čas zase imamo odrasli lahko tudi takrat, ko se sproščeno igramo z otrokom ali sedimo z njim, ko v miru piše svojo nalogo.«

V takšnih trenutkih se po besedah Kompan Erzarjeve nahranimo in povežemo. »Ta povezanost ne pomeni, da moramo drug z drugim ves čas govoriti o globokih temah. Povezan biti pomeni, da veš, da si na varnem in da si ljubljen, tudi če o tem ne razpredaš ves čas,« je še jasna Kompan Erzarjeva.