Kdo bo ponosil vsa ta oblačila?

Via positiva 20. 02. 2020, 17:50 | Nataša Ličen

Problem tekstila je velik, velja za enega od največjih onesnaževalcev. Veste, da imamo trenutno dovolj izdelanih oblačil za celotno svetovno populacijo, še več, celo za več prihodnjih generacij?

Če bi uspeli zbrati ves tekstil, ga primerno razvrstiti, razgraditi in znova vključiti v krožni proces izdelave novega tekstila, bi praktično lahko rekli, da smo samozadostni.

Je sploh še treba gojiti bombaž, striči ovce za namen tekstilne industrije, gojiti sviloprejke, in, kar je huje in večji problem, uporabljati ogromne količine nevarnih kemičnih sestavin za barvanje in ostalo obdelovanje tekstila, ki močno škodijo ljudem in okolju?

Retorično vprašanje, ob katerem pa se vendarle vprašamo, če smo morda s trenutno pridelavo tekstila že samooskrbni? Izdelanega je že dovolj, da bi z njim oblekli številne generacije, ki šele pridejo, zato ni treba izdelovati novega. Ker vemo, da do tega ne bo prišlo, je ključno razmišljanje o krožnem gospodarjenju s tekstilom. Kar se v svetu že dogaja. Med vidnejšimi na tem področju so tudi slovenski strokovnjaki.

"Teksil skušamo razgraditi do osnovnih enot, ki omogočajo izdelavo novega materiala. To so zapletene tehnologije. Tekstil, če želimo delati novega, ne dopušča enostavnih rešitev, če seveda želimo sledimo kakovosti."

»Po nekaterih ocenah je trenutno v uporabi več kot šest milijonov ton oblačil, kar je za okolje velika obremenitev. Celotna količina odpadnega tekstila, ki nastane v EU, je ocenjena na skoraj 16 milijonov ton na leto. To so ogromne količine, ki v večini končajo na odlagališčih in v sežigalnicah. Material se ne vrača v krožni proces, večino žal še ne recikliramo. Zato je problem vse bolj pereč.«

Na to so se leta 2015 odzvali z evropskim projektom Resyntec, ki razvija inovativne tehnologije za predelavo ločenih zbranih tekstilnih odpadkov. Pri projektu sodeluje dvajset partnerjev iz desetih držav, iz Slovenije trije. Prvič so pokazali, da je možno reševati tudi tekstilne mešanice. Posvečajo se štirim najpomembnejšim tekstilnim vlaknom, bombažu, volni, poliamidu in poliestru ter njihovim mešanicam. Tehnologije, ki jih pri tem uporabijo, slonijo na kemični in encimatski razgradnji. Razgradijo jih do osnovnih enot, ki omogočajo sintezo novih materialov.

V oddaji »Via positiva« smo se o tem pogovarjali s tehnično direktorico projekta Aleksandro Lobnik, ki prihaja z mariborske fakultete za strojništvo ter mariborskega Inštituta za okoljevarstvo in senzorje IOS.

"V trenutku, ko so cene tekstila začele padati, bi se morali vprašati, kaj se dogaja. Kako lahko kupimo kos oblačila ali obutve po tako nizkih cenah, kje je njihova dodana vrednost, kdo in kje to izdeluje, da se lahko prodaja in kupuje po tako nizkih cenah? Gre za etična vprašanja."

Ekologija danes ni samo tehnološka veda, je način življenja, je razmišljanje, etika. Je zelo širok pojem, ki zadeva vse nas.

Mednarodna ekipa je pod vodstvom slovenskih znanstvenikov vzpostavila prvi demonstracijski laboratorij na svetu, ki tekstil reciklira kemično in ne le mehansko. Tekstilne odpadke razstavijo do sekundarnih surovin, ki se jih lahko na novo uporabi za izdelke ali pa naredi nov tekstil. Za svetovno novost se zanima več multi-proizvajalk oblačil in obutve.