Blaž LesnikBlaž Lesnik
Andrej NovljanAndrej Novljan
Rok MihevcRok Mihevc
 Direktorica ZD Cerknica Olga Doles, direktor ZD Maribor Jernej Završnik in direktorica ZD Kranj Lilijana Gantar Žura (foto: Rok Mihevc)
Direktorica ZD Cerknica Olga Doles, direktor ZD Maribor Jernej Završnik in direktorica ZD Kranj Lilijana Gantar Žura | (foto: Rok Mihevc)

Zdravstvo: Doslej samo ukrepi za izhod v sili, kdaj do pravih rešitev?

Politika | 12.02.2020, 19:11 Petra Stopar

»Želim si dovolj zdravnikov, ki pa jih žal ni. Tukaj ni optimizma,« je na vprašanja o dolgotrajnih težavah primarnega zdravstva odgovorila direktorica ZD Kranj Lilijana Gantar Žura. Tudi direktor ZD Maribor in direktorica ZD Cerknica v sredini oddaji Pogovor o izrazila obžalovanje nad pomanjkanjem dialoga z ostalimi ključnimi sogovorniki v zdravstvu.

Vsi sogovorniki so spregovorili tudi na podlagi lastnih izkušenj dela v ambulantah družinske medicine. Kot je pojasnila direktorica Zdravstvenega doma Kranj, ki je bil lansko leto zaradi opozarjanj o preobremenjenosti zdravnikov najbolj na medijskem prepihu, je zanimanje za družinsko specializacijo minimalno, zato bo šlo po oceni Lilijane Gantar Žura zdravstvo na primarnem nivoju »bolj navzdol kot navzgor«.

O uvažanju zdravnikov iz držav nekdanje Jugoslavije kot načinu reševanja kadrovskih težav je dejala, da so vsi pričakovali čudež, a da teh zdravnikov ni veliko. Zaplete pa se po njenih navedbah tudi na ministrstvu za zdravje, kjer za postopke zaposlovanja tujih zdravnikov skrbijo uradniki, ki da nimajo stika z resničnim stanjem na terenu. V Kranju imajo vloge za tri zdravnice, ki bi lahko začele delati takoj, »a postopek pri uradnikih je zelo dolgotrajen, tako da bi bilo najbolje, da le-ti ostanejo brez zdravnikov in potem skušajo reševati po hitrem postopku«.

Direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca v Mariboru Jernej Završnik in direktorica Zdravstvenega doma dr. Božidarja Lavriča v Cerknici Olga Doles sta opozorila na neenakomerno porazdelitev bolnikov. »Imamo kolege, ki imajo nadpovprečno število glavarinskih količnikov, imamo pa tudi kolege, ki teh glavarin ne dosegajo. Tu se spet izpostavlja nesrečnost sistema, v katerem smo vsi javni uslužbenci in kjer kot direktor praktično nimaš vzvoda, da dobrega nagradiš, slabemu pa vzameš,« je povedal Završnik.



Ni bilo vlade, ki bi se tega lotila, in tudi tisti, ki bodo to prevzeli v prihodnosti, se bodo reševanja tega problema otepali.


Vprašanje je po njegovem tudi, kako družba delo zdravnikov ceni, zato si želi široko družbeno razpravo o tem, kaj si Slovenke in Slovenci na področju zdravstva želimo in kaj si lahko privoščimo. Upa, da se bo to zgodilo in tako tudi politika ne bo mogla več »na nek način tiščati glave v pesek«.

Dolesova si želi tudi administrativnih razbremenitev, predvsem na področju pisanja obrazcev za medicinsko-tehnične pripomočke, beleženja potnih stroškov, pisanja nalogov za reševalne prevoze in tako naprej. Vse to so po njenem stvari, ki »bi se dale po hitrem postopku urediti, tudi če bi bila volja na strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje«.

O ureditvi zdravstvenega zavarovanja je Završnik povedal, da bi bilo treba uvesti konkurenco. »Ne zaradi nas izvajalcev, ampak zaradi uporabnikov. A morate vedeti, da je sistem takšen, kot je. V njem je tudi nekaj ljudi, ki jim to izrazito odgovarja in seveda teh nekaj posameznikov bo naredilo vse za to, da se stvari ne bodo premaknile na boljše.« Priznal je, da je to izjemno občutljivo področje: »Ni bilo vlade, ki bi se tega lotila, in tudi tisti, ki bodo to prevzeli v prihodnosti, se bodo reševanja tega problema otepali.«

Vabljeni k poslušanju oddaje Pogovor o, v kateri so sogovorniki osvetlili še stanje na področju službe nujne medicinske pomoči in komentirali sezono gripe.

Politika, Zdravstvo, Pogovor o
Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media) Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media)

Nič več v treh krstah

Vatikan je predstavil prenovljen bogoslužni obrednik za papežev pogreb. Nastal je na Frančiškovo pobudo, ki želi, da obred papeževega pogreba bolje odraža položaj voditelja Katoliške cerkve kot ...

Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...