Cerkev, križ, verniki | (foto: Mateus Campos Felipe)
Katoličanov v Sloveniji 73 odstotkov, od tega polovica v mariborski nadškofiji
Slovenija Petra Stopar
Tudi v začetku letošnjega leta je Slovenska škofovska konferenca izdala letno poročilo z najnovejšo statistiko. Čeprav nas po besedah ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta nekateri podatki tolažijo, da so razmere ponekod urejene in optimistične, pa lahko drugje opazimo pomembne izzive, na katere moramo odgovoriti z dejavno vero.
O tem, kdo so »aktivni« kristjani
Po zadnjih podatkih Slovenske škofovske konference (SŠK) je v Sloveniji skoraj 73 odstotkov katoličanov. Od tega je izšel podatek, da je približno 10 odstotkov nedeljnikov, kar pa ne pomeni, da je le toliko aktivnih katoličanov, pojasnjuje tiskovni predstavnik SŠK David Kraner.
Pravi, da statistika pomaga izmeriti stanje na terenu, nikoli pa ne more zajeti celotne slike: »Podatek, da je v Sloveniji 10 odstotkov nedeljnikov, pomeni, da so bili dvakrat v letu prešteti verniki, ki so se udeležili nedeljske svete maše. Aktivnih katoličanov je nedvomno veliko več, kar lahko vidimo iz števila prostovoljcev in prostovoljk Slovenske karitas in drugih karitativnih organizacij. Imamo preko 9000 slovenskih vernikov, ki delujejo kot ključarji ali člani župnijskih pastoralnih svetov, tudi 22.000 cerkvenih pevcev lahko štejemo med aktivne vernike. Pa tudi med prazniki ali večjimi slovesnostmi je v naših župnijah prisotna skoraj cela vas ali skupnost.«
Največji delež nedeljnikov, 41 odstotkov, pripade Nadškofiji Ljubljana, ki je tudi največja po površini. Sledijo Nadškofija Maribor z 19 odstotki, Škofija Celje s 14, Škofija Koper z 10, Škofija Novo mesto z 10 in Škofija Murska Sobota s 7 odstotki. Ravno obraten vrstni red nadškofij pa je pri samem številu ljudi, ki se opredeljujejo za katoličane. Tako je tu na prvem mestu Nadškofija Maribor, kjer je vernih 36 odstotkov ljudi, v Nadškofiji Ljubljana pa 23.
Strehovec: Katehetska dejavnosti ne more nadomestiti vloge staršev
Generalni tajnik SŠK Tadej Strehovec je letno poročilo pospremil še s komentarjem, da »katehetska dejavnost v naši krajevni Cerkvi na pomemben način pripomore k oblikovanju verskega znanja mladih, ne more pa nadomestiti vloge staršev in družin pri posredovanju krščanskih vrednot in običajev«. Nizko število krstov pa je po njegovih besedah »vabilo k razmisleku, kako posredovati krščanske vrednote in mlade družine pritegniti v župnijska občestva«.
Več podatkov iz letnega poročila po posameznih področjih smo nanizali v nedeljski oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji, zato vabljeni k poslušanju, Letno poročilo Katoliške cerkve 2019 pa je dostopno na spletni strani SŠK.
