Ljubljanski nadškof Stanislav Zore | (foto: Rok Mihevc)
Nadškof Zore: Cerkev se bo tudi v prihodnje prilagajala razmeram, v katere vstopamo
Cerkev na Slovenskem Petra Stopar
V letu 2019 je bilo veliko živahnega dogajanja v Cerkvi v Sloveniji, ugotavlja predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Obhajali smo tudi več stoletnic, med drugim 100. obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom in 100. obletnico ustanovitve Teološke fakultete. Žal pa je po njegovih besedah tudi letošnje leto zaznamovala nepripravljenost politike, da bi izpolnila ustavno odločbo.
Poleg že omenjenega ljubljanski nadškof metropolit kot pomembno prelomnico leta navaja odhod prejšnjega apostolskega nuncija Juliusza Janusza in prihod novega, Jean-Marieja Speicha, ki so ga škofje »z veseljem sprejeli in z njim zelo lepo sodelujemo«. Nadškof za pomembnejše dogodke označi še gostovanje mednarodnega simpozija v Ljubljani ob 1600. obletnici smrti sv. Hieronima, simpozij ob 800-letnici srečanja med sv. Frančiškom Asiškim in sultanom Melek al Kamilom ter slovensko-hrvaško romanje v Krašić.
Na ravni tako ljubljanske nadškofije kot celotne krajevne Cerkve nadškof Zore poudarja pomen začetka pripravljalnega letnika za kandidate za bogoslovno semenišče in za duhovništvo. »Veseli smo, da je v tem programu trenutno sedem kandidatov za semenišče, ki so začeli pripravo na celovit odgovor na Božje povabilo v duhovništvo,« in je prepričan, da duhovni poklici ostajajo naša velika odgovornost in naloga.
»Veliko bo treba storiti na področju družin, saj vedno bolj pogosto doživljamo, da je starše bolj strah, da bi se kdo od njihovih otrok odločil za duhovništvo ali redovništvo, kakor pa mlade.« Naša molitev za duhovne poklice bo morala postati osebna: »Moliti bomo morali iz svoje notranjosti, iz zavesti, da mi samo potrebujemo duhovnike, da bomo lahko šli k obhajilu, k maši, da mi bo dal nekdo odvezo. In moliti bomo morali iskreno, se pravi, z razpoložljivim srcem, da Bog lahko potrka tudi na naša vrata, v našem domu, v mojem srcu.«
Laikom vse dejavnosti, za katere ni potrebno posvečenje
Na ravni celotne Cerkve v Sloveniji bo pomemben izziv tudi v prihodnje »prilagajanje pastoralnih struktur razmeram, v katere vstopamo in bomo še bolj vstopali v prihodnje«. Ob upoštevanju nizkega števila duhovnih poklicev, po drugi strani pa veliko bolj zahtevne pastorale, kot je bila pred desetletji, bomo morali oblikovati Cerkev, »v kateri bo duhovnik res duhovnik, laiki pa bodo prevzemali vsa tiste dejavnosti, za katere ni potrebno mašniško posvečenje«. Povedano drugače: »Doslej je naša pastorala potekla v duhu, da so laiki naredili tisto, česar duhovnik ni mogel, sedaj pa se bo zadeva obrnila: duhovnik bo naredil tisto, česar laiki ne morejo. Seveda se bomo morali še naprej oblikovati eni in drugi, laiki in duhovniki – laiki, da bodo prevzemali vse, kar jim pripada v moči njihovega krsta, duhovniki pa, da bomo znali oblikovati sodelavce in jim prepuščati področja, ki so v moči splošnega duhovništva njihova.«
Želje za leto 2020
Nadškof Zore si želi, da bi bilo v letu 2020 delo duhovnikov, redovnikov in redovnic, nasploh prizadevanje Cerkve znotraj države, ustrezno cenjeno. Opaža, da je vsak greh vedno na prvih straneh, morje dobrega pa je skorajda zamolčano. »Želim si, da bi se politika v prihodnjem letu le odločila, da je Slovenija pravna država, v kateri velja vladavina prava. Takšna odločitev bi izpolnila odločbo ustavnega sodišča, takšna odločitev bi dokončala denacionalizacijske procese, takšna odločitev bi prinesla tudi veliko več pravne varnosti v celotno družbo.«
Želi si tudi, da bi pastoralni delavci po različnih ustanovah, v vojski, v policiji, v zaporih in še mnogo kje, lahko v resnici bili tudi pastoralni delavci, da bi delovali kot duhovniki in ne samo kot koordinatorji duhovne oskrbe. Vse to bi bilo veliko lažje uresničljivo, če bi vlada pristopila k nadaljnjemu oblikovanju sporazumov s Svetim sedežem, kakor to predvideva leta 2004 sklenjeni sporazum v svojem predzadnjem, 14. členu, Torej, da bi z vlado RS »obravnavali vsa odprta vprašanja, ki niso predmet tega sporazuma, in sicer z namenom njihove sporazumne rešitve«.
V duhovnem smislu je nadškofova velika želja, da bi v letu 2020 znova odkrili Boga in vero vanj, to pa bo prišlo po kristjanih, ki živijo v prijateljstvu z Bogom, saj meni: »Nova evangelizacija so sproščeni kristjani, ki imajo oseben odnos do Boga in iz tega odnosa živijo na vseh področjih družinskega, poklicnega in družbenega življenja.«
