Rodimo se zaupanja polni. Potem pa se zgodi slaba izkušnja, tej sledi druga, tretja, lahko tudi preneseno, preko drugih ali družbe. Pri tem nam pomagajo v osnovi naši zelo negativni možgani. Previdni in prestrašeni so, zaradi nuje po preživetju.
Toda v sodobnem svetu k sreči prvinski strah ni več tako ogrožajoč.
Zato so nam na voljo metode za preoblikovanje možganov, da bi bilo naše razmišljanje pozitivnejše. »Priznam, z leti sem postajala vse bolj nezadovoljna s svojim možem. Kjer sem najbolj doma, sem postajala nemarna. Sem pozitivna oseba, toda doma sem postajala vse bolj nergava. Odločila sem se za dnevnik hvaležnosti, zdaj vsak dan po stanovanju možu puščam listke, na katerih mu pišem, za kaj vse sem mu hvaležna. Vidim ga v trudu, ki ga vlaga v skupno sobivanje. Z namerno hvaležnostjo, ki mu jo zdaj nastavljam, postajam vse bolj zadovoljna s seboj.«
»Ljudje imamo radi prvega v mesecu, novo leto, rojstne dneve, morda zato, da lahko še nekoliko odločimo svoje odločitve za spremembo. Odlašamo z odrekanjem, ker pračlovek v nas ne razmišlja, ampak se samo odziva. Išče potešitve in ne razmišlja, kaj bo jutri. Ko se tega enkrat zavemo, se odločimo za kar koli že takoj. Zdaj ne bom pojedla sladkega, zdaj ne bom spila alkohola, zdaj bom prijaznejša, ... veliko lažje je reči danes ne bom, kot nikoli več ne bom.«
Ljudje moramo nenehno terjati spremembe na boljše, za dobro. Materialno zadovoljevanje ne osrečuje. Prevzemimo odgovornost za življenje v svoje roke.
Ljudje se imamo mogoče premalo radi
»Glejmo nase kot na najboljšega prijatelja. Ko trikrat uspe, četrtič pade, smo prizanesljivi do njega in ga spodbujamo. Do sebe pa smo strogi in se pogosto sodimo. Nihče ne želi biti ves čas kritiziran. Svetnik ne morem postati čez noč, lahko pa sem bolj svet to minuto in se tako vsak dan izpopolnjujem in sem danes nekoliko boljši (za odtenek) kot včeraj.«
»Z različnimi orodji, metodami in tehnikami, dogodki, ki jih organiziramo, si želim spodbuditi vse več ljudi, da bi bili z glavo pri ustvarjanju boljše družbe. Kako to storiti, spremeniti, bega tudi mene. Osem let imamo že redne dogodke o pozitivnejši psihologiji, vsako leto jih je nekoliko več. Torej se število ljudi povečuje, tistih, ki želijo prevzeti odgovornost v svoje roke. Pri tem seveda tekmujemo z navidezno materialno, virtualno družbo, ki te iste ljudi takoj nagradi z »všečki«.«
Rezultati so po vloženem trudu odličnejši
»Čez noč ne moremo dobiti bralne kondicije. Občutkom takojšnjega zadovoljstva pogosto sledijo občutja praznine. S časom ugotovimo, da takojšnje zadovoljstvo ni pravo, vrednejši je dolgotrajnejši trud. Vsaka »krajšnica« je s časoma »daljšnica«. Na prvi pogled se morda splača, toda kmalu začnemo plačevati visok davek.«
V ponedeljek, 10. marca, so v župnijski cerkvi sv. Štefana na Gomilskem obhajali spomin na rojaka, Božjega služabnika Izidorja Završnika. Slovesno mašo je ob somaševanju župnika Martina Cirarja in ...
Nedavno smo objavili prispevek v Mozaiku dneva o sodelovanju vlade z verskimi skupnostmi. V njem smo zmotno navedli, da je novela Zakona o verski svobodi, ki jo je Državni zbor sprejel na seji 20. ...
V Semiču te dni poteka ljudski misijon. Po letih obnove čudovite farne cerkve, ko so farani pokazali, da jim ni vseeno, kakšno je njihovo glavno svetišče, je bil čas, da se posvetijo tudi živi ...
Na jubilejnem mednarodnem logoterapevtskem simpoziju, ki bo v petek, 14. marca, in v soboto, 15. marca, pri Sv. Jožefu v Celju, se bodo govorci letos dotaknili smisla. Ali je res smisel tisti ...
Ul Zorc Rupnik je dijak četrtega letnika Srednje šole za oblikovanje v Ljubljani. Navdušuje se nad fotografijo. Mlajša generacija ga pozna predvsem kot avtorja video vsebin na YouTube kanalu z ...
V tretji epizodi podkasta »Dialog z ateizmom« je Blaž Lesnik gostil ateista g. Simona Rigača in jezuita p. Damjana Ristića, pogovoru pa je dal naslov: »Ali je verovati razumno? Debato je odprlo ...
