Jubileji v letu 2020: Od nadškofa Šuštarja do Koroškega plebiscita

Slovenija 01. 01. 2020, 11:35 Tone Gorjup

V letu 2020 v Cerkvi v Sloveniji praznujemo več pomembnih jubilejev. Novembra bo minilo 100 let od rojstva škofa Alojzija Šuštarja. Na Hrvaškem so že konec minulega leta razglasili Mahničevo leto ob 100. obletnici smrti našega rojaka s Krasa, božjega služabnika škofa Antona Mahniča. Mineva tudi 100 let od od požiga Narodnega doma v Trstu in plebiscita na Koroškem.

Tudi v tem letu bo odmevala 1600. obletnica smrti sv. Hieronima, ki je živel v naših krajih, saj ni gotovo ali je umrl leta 419 ali 420. Bo pa 14. decembra minilo 100 let od smrti svetniškega škofa Mahniča s Kodbilja na Krasu, za katerega poteka škofijski postopek za beatifikacijo. Mesec dni pred tem bo 100. obletnica rojstva škofa Šuštarja, ki je zaslužen za osamosvojitev Slovenije in Slovenske škofovske konference.

V maju bo minilo 100 let od rojstva svetniških mož, ki sta bila povezana z našim narodom. To sta blaženi Miroslav Bulešić – rojen 14. maja 1920, ki so ga komunisti napadli skupaj z Jakobom Ukmarjem in sveti Janez Pavel II. - rojen 18. maja 1920, ki je dvakrat obiskal Slovenjo in Slomška razglasil za blaženega.

V Gorici 24. septembra 1620 rojeni ljubljanski škof Jožef Rabátta je duhovnikom dovolil uporabljati Dalmatinovo Biblijo in podprl isto leto rojenega Matija Kastelca pri izdajanju slovenskih knjig.

Decembra bo minilo 200 let od rojstva Baragovega sodelavca misijonarja Lovrenca Lavtižarja, ki je na poti v svoj misijon opešal in zmrznil. Pred 150 leti sta umrla duhovnika pisatelj in prevajalec Jožef Burger in Kajetan Huber avtor pesmi Otok blejski, rodil pa se je Franc Bernik, zgodovinar, gospodarstvenik in prvi domžalski župnik.

V letu 1920 je umrl prvi umetnosti zgodovinar pri nas Avguštin Stegenšek, rodili pa so se duhovniki: p. Maksimiljan Žitnik, profesor na Gregoriani, literata in ekumenska delavca Stanko Janežič in Jože Vesenjak, šolnik in vzgojitelj Stanko Živic ter politični zapornik Ljubo Marc.

Literaturi so se zapisali pred sto leti rojeni pesnik Janez Klarič, pisatelj in alpinist Vojko Arko, pesnica Minka Korenčan, pisatelj Rok Arih, literarni zgodovinar Štefan Barbarič, pisatelj Karel Leskovec, pisatelj Janez Švajncer, pesnik in dramatik Stanko Májcen in prevajalec in leksikograf Franc Verbinc.

Spominjamo se še pevcev Rudolfa Francla, Vilme Bukovec, Ladka Korošca; igralcev Antona Verovška, Staneta Severja, Berte Ukmar; kiparja in grafika Lojzeta Dolinarja ter slikarja in grafika Vena Pilona ... Ne smemo pozabiti na antropologinjo Branislavo Sušnik, umetnostnega zgodovinarja Emilijana Cevca, prvega veleposlanika v Vatikanu Štefana Faleža in sociologa Andreja Gosárja.

Veste, da je 2. decembra 1970 v Jeruzalemu umrl korni škof p. Jozafat Ambrožič, doma iz Gorij pri Bledu? V letu 1770 je umrl skladatelj in violinist Giuseppe Tartini, rodil pa se je skladatelj Ludwig van Beethoven. Oba sta povezana z našimi kraji: prvi je bil rojen v Piranu, kjer je dobil osnovno izobrazbo, drugi pa je bil častni član ljubljanske Filharmonične družbe. Še bi lahko naštevali jubileje, a naj bo dovolj. Spomnimo le še na 100. obletnico požiga Narodnega doma v Trstu, 100. obletnico Rapalske pogodbein 100. obletnico plebiscita na Koroškem.

Vse tri obletnice so zgodovinsko dejstvo, ki nas je prikrajšalo za marsikaj. Zato pa bodo skozi vse leto odmevali tudi dogodki pred tridesetimi leti, ko smo imeli prve demokratične večstrankarske volitve, dobili prvo slovensko vlado in pred koncem leta odšli na plebiscit za samostojno in neodvisno Slovenijo.