Peterlinova nagrada Jožetu Faganelu

02. 09. 2019, 10:04 | Matjaž Merljak

V okviru 54. Študijskih dni Draga 2019 so včeraj že osmič podelili tudi Peterlinovo nagrado. Letos jo je iz rok ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Petra J. Česnika prejel literarni kritik in specialist za gledališki jezik Jože Faganel.

Peterlinova nagrada je bila ustanovljena v spomin na prosvetnega in kulturnega delavca Jožeta Peterlina ob 100. obletnici njegovega rojstva. Nagrada je namenjena osebi, ki glede slovenstva in demokracije ne pozna odklonov in deluje po etičnih načelih katoliške vere.

Na vsakoletnem srečanju, ki ga prireja Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, so od petka do včeraj razpravljali o vprašanjih slovenskega jezika, narodne in kulturne identitete, odnosa do Evrope, vlogi in položaju kristjanov v današnji družbi, ovrednotili pa so tudi stanje v Sloveniji.

Petkovo predavanje je imela pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Antoni. Govorila je o tem, kako se v italijanskem okolju posameznik in skupnost raznoliko prepoznavata v slovenskem jeziku in kulturi. Predavateljica, po duši učiteljica, ki se je priselila v zamejstvo iz Slovenije, je z dognanji iz svoje bogate pedagoške izkušnje učinkovito odgovarjala na vprašanja, kako na zahodnem robu Primorske izbirajo slovenščino in polno živimo svoje slovenstvo.

Jasno je spregovorila tudi o tem, komu je namenjena slovenska šola in kako v šoli s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem ter v Špetru razvijajo modele učenja in poučevanja. Živi razpravi, v kateri so bila odprta zanimiva vprašanja, predvsem pa spodbuda, da bi šolstvu posvetili še več pozornosti in skupnih razprav, je sledilo predvajanje dokumentarno-igranega filma Karmela, ki ga je letos zrežiral Marko Sosič. Film je posvečen liku Karmele Kosovel, sestre pesnika Srečka Kosovela.

Gost drugega dne Drage je bil filozof, fotograf, esejist, gostujoči profesor na univerzah v Evropi in ZDA in borec za pravice slepih (tudi sam je slep zaradi nesreče z vojnim materialom), a tudi veliki Slovenec in Evropejec, ddr. Evgen Bavčar. Poznavalec sedmih jezikov ima glavno zaslugo, da so dela našega pisatelja Borisa Pahorja prišla v tujino in da se slovenska literatura nasploh širi izven matične države. Prav okoli tega se je vrtelo zelo zanimivo predavanje, v katerem je prof. Bavčar prisotnim razložil, da so slovenske korenine trdno v srednji Evropi, česar bi se Slovenci ne smeli sramovati.

Evgen Bavčar je ponosen Slovenec, zaljubljen v slovenščino, o kateri pravi, da je njegov intimni jezik za molitev in lepoto. Poudaril je, kako je pomembno, da začenjamo Slovenci govoriti v svojem lastnem imenu v skladu z našim enkratnim zgodovinskim, kulturnim in identitetnim izkustvom ne pa skozi reference drugih. Če tega ne bomo delali, bomo kmalu izumrli. Našo kulturo, jezik, književnost moramo predstavljati širši publiki in ne ostati provincialni. V tem kontekstu je navedel primer Ivana Cankarja, velikega avtorja, ki ga nismo še znali dobro predstaviti mednarodni publiki. Veliko slovenskih del bi bilo zanimivih za evropske bralce, je podčrtal Bavčar. Prav tako je povedal, da je pomembno, da smo čim bolj prisotni v medjih in da naši spomini – navedel je primer Bazovice in Narodnega doma – ne postanejo provincialni, ampak evropski, ker sicer bodo večje države spremenile resnico, kot se že delno dogaja. Sledila je zanimiva razprava, v kateri je poseglo kar veliko gostov letošnje Drage, med katerimi je bil tudi bivši evropski poslanec in predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, piše Novi glas.

Draga 2019 je dosegla vrhunec in obenem zaključek včeraj, ko je duhovnik in publicist Božo Rustja najprej maševal za udeležence študijskih dni, nato pa predaval o upanju človeka in kristjana sredi nasprotij današnjega časa. Popoldne je študijske dneve s predavanjem na temo Problemi in odprta vprašanja Slovenije po neodvisnosti zaključil diplomat in bivši ustavni sodnik dr. Ernest Petrič. Pregled razmer doma je umestil v splošnejšo sliko današnje geopolitike: Mi smo prišli v neodvisno državo uspešno, brez krvi, z nekim konsenzom, ampak nekateri problemi so tam še iz prejšnjih časov: pomanjkanje poslovne pobude, strah pred lastnim mnenjem, zavrtost v osebni svobodi ... in to se je vleklo v nove čase. Po mojem mnenju smo takrat premalo postavili v ospredje, da moramo spodbuditi ljudi, da več delajo, da več mislijo, morali bi se bolj odpret ... , je po poročanju slovenskega uredništva RAI še dejal govornik.