30. Slovenski dan
| 06.07.2019, 12:05 Matjaž Merljak
Rojaki v Ontariju v Kanadi, v bližini Niagarskih slapov, so že tridesetič pripravili t.i. Slovenski dan. Letos je potekal pri društvu Sava, začeli so ga s sveto mašo in obogatili z nastopom domačih skupin v kulturnem programu. Več nam je sporočil slovenski župnik v župniji svetega Gregorija velikega v Hamiltonu, salezijanec Drago Gačnik.
Zbudili smo se v čudovito, lepo in jasno sobotno jutro, ki je že naznanjalo, da bomo praznovanje jubilejnega Slovenskega dne lahko uspešno izpeljali. Pokrovitelj Slovenskih dnevov je Slovenski koordinacijski odbor Niagara, letošnji gostitelj pa je bilo društvo Sava iz Breslau pri Kitchenerju. S sveto mašo smo začeli opoldne. Dokaj točno smo začeli s sveto mašo pri kateri je pel župnijski mešani pevski zbor. Pri maši pa so bili vključeni tudi bralci in prinašalci darov. Mašni obrazec sem izbral tistega, za domovino, pri božji besedi in homiliji pa je bil poudarek na edinosti, ki naj jo gradimo v našem osebnem življenju, v družini, v naših društvih in v državi.
Po maši, ki ni bila predolga, smo nadaljevali z dobrim kosilom. V kuhinji so se dobro pripravili in postregli s prvovrstnim slovenskim kosilom. Vmes pa smo se še kaj pogovorili in že pred tretjo uro smo bili povabljeni, da se zberemo v dvorani za kulturni program. Joe Razpotnik je poskrbel, da je ozvočenje delovalo kot je treba. Po uvodnem pozdravu povezovalke Magdalene Razpotnik, smo slavje začeli s himnama. Kanadsko je »a cappella« zapela Ariana Riedl, slovensko pa župnijski mešani zbor. Vse zbrane je najprej pozdravil predsednik društva Sav, Walter Jurman. Vse navzoče je pozdravil v imenu društva Save, poudaril, da je to 30. Slovenski dan, da je to dan naše kulture, dan na katerega so se člani društva precej časa pripravljali in trdo delali, da bo vse nared. Zaželel je, naj v veselju in radosti doživljajo ta dan, to je tudi dan prijateljstva. Za njim je župnijski mešani zbor zapel dve pesmi: »Dekle na vrtu zelenem stoji« in venček narodnih »Gor čez izaro« po vodstvom Draga Gačnika.
Sledil je nagovor koordinatorja društev Niagarske koordinacije, ki je letos Heidy Novak. Na kratko je predstavila 30 let skupnega delovanja slovenskih društev na Niagarskem polotoku. Ker sama tudi izhaja iz družine, ki je prišla v Kanado 1954 in je rasla v tem duhu imigrantov, kjer je bila na tekočem zakaj so se mnogi priselili v Kanado. Seveda pa doživljanje slovenske kulture ni bilo zaprto ozki krog družine, ampak je bila družina vključena v širši krog Slovencev, ki so se priseljevali na to področje in so ohranjali in gojili slovensko kulturo. Da bi to lažje ohranjali, so se kmalu odločili, da bo mogoče ohranjati slovensko skupnost le, če si ustvarijo svoje prostore, ustanovijo svoja društva, kjer se bodo lahko zbirali in ohranjali slovensko tradicijo. Središče je bila seveda župnija sv. Gregorija Velikega, s skromnimi začetki v kapeli Holy Rosary poleg župnije sv. Ane, kjer so imeli svojega slovenskega duhovnika Alojzija Tomca, kasneje pa so si zgradili dvorano in cerkev. Prav tako so posamezna društva: društvo sv. Jožefa, društvo Bled-Planica 13 (Beamsville), društvo Sava (Breslau), društvo Lipa Park (St. Catharines), društvo Triglav (London) in društvo Slovenski Park (blizu Guelpha).
Leta 1989 se je porodila zamisel, da bi ustanovili koordinacijo, v kateri bodo sodelovala vsa društva. Ta koordinacija bo pomagala, da bi skupno načrtovali in usklajevali posamezne dogodke v društvih in seveda vsako leto tudi praznovali Slovenski dan. Odločili so se, da vsako leto drugo društvo organizira Slovenski dan, na njem pa sodelujejo vsa društva. Ustanovni člani so bili: Frank Štadler, Vinko Cestnik, Ivan Zupančič, Frank Novak in Frank Gimpelj starejši. Po 30-tih letih je ta praznovanje Slovenskega dneva potrditev, da je z dobro voljo mogoče sodelovati, da smo bolj kot kdaj prej, povezani drug z drugim kot Slovenci pod skupnim imenovalcem. Ob koncu je na srce položila dve stvari: prvič –vsem Slovencem, ki so tukaj zbrani: udeležujte se vseh slovenskih prireditev, pa naj so to srečanja, prireditve, koncerti, duhovna srečanja in še in še, ki so namenjena, da obogatijo ne samo nas ampak tudi naše družine in prijatelje. Kot drugo je poudarila, da je organizacija Slovenskega dneva zelo zahtevna in bi se kakšno društvo morda ustrašila te naloge, saj zahteva vse moči, veliko prostovoljcev. Zavedati pa se moramo, da naj vsak pomaga, da bo ta tradicija šla naprej in da se mora vsak od nas osebno in zavestno odločiti, da bo po svojih močeh sodeloval, se udeleževal teh dni, da bomo še naprej ohranjali to kar smo in »kdo smo«. Zaključila je z mislijo, da tudi Neslovenci, ki se srečujejo z našo kulturo, izkušajo naše prijateljstvo, se udeležujejo naših praznovanj, nam zavidajo in se želijo pridružiti.
Na koncu je še poudarila, kaj je namen Niagarske koordinacije: Meddruštveno sodelovanje in skupno praznovanje naše duhovne, kulturne in družabne tradicije slovenskih rojakov v tej okolici. V teh vse bolj zahtevnih časih pa naj vsakoletni gostitelj organizira Slovenski dan v okviru svojih zmožnosti.
Program je nadaljevala slovenska plesna skupina Mladi Glas, ki ima sicer sedež v Torontu, v njej pa sodelujejo mladi iz različnih društev. Ker je oder majhen, so tokrat nastopili samo štirje pari, ki pa so sestavljeni tudi s plesalci iz Niagarskega področja (Mateja Bubaš, Kristijan Razpotnik, Amalia in Nikola Lukežič) in so zaplesali na Avsenikovo pesem »Na Golici«. Besedo je dobila slovenska veleposlanica v Ottawi dr. Melita Gabrič. Prvič pri društvu Sava, odkar je nastopila svojo službo. To so njene besede: »Dober dan. Lepo pozdravljeni. Prvič, vendar, obljubim da ne zadnjič. V veliko veselje mi je in v čast, da vas lahko pozdravim kot slovenska veleposlanica v Kanadi. Najprej bi se želela zahvaliti g. Jurmanu za vabilo. Želela bi pozdraviti tudi g. Kolariča Marjana, predstavnika v svetu za Slovence v Sloveniji, g. Rajterja, predsednico koordinacije Heidy Novak.« Potem pa je nadaljevala v angleščini, da bi jo lažje razumeli tudi mlajši. Pohvalila je vse, ki se prizadevajo za ohranjevanje slovenske kulture, jezika, pesmi, kulture. Praznovanje 30-letnice koordinacije je izredno pomembno –tudi samostojna Slovenija je stara skoraj 30 let. Naša kultura pa gre veliko dlje nazaj. Spomnila je Primoža Trubarja, ki je ob prevodu svetega pisma naslovil Slovence z besedami: »Ljubi Slovenci...« Poudarila je tudi, da to, kar nas je ohranilo ni bila država, ne politika ampak naša kultura, naš jezik, naša vera. Kot zanimivost je dodala, da ima kultura res tako velik pomen je tudi dejstvo, da na glavnem trgu v Ljubljani nimamo kipa vojskovodje ampak kip pesnika. Verjetno smo eni od redkih na svetu, ki imamo kip pesnika na glavnem trgu. Na koncu se je še zahvalila vsem, ki se tukaj ali drugje po Kanadi prizadevajo za ohranjanje slovenske kulture.
Koordinatorici, Heidy Novak, je nato izročila priznanje, na katerem je zapisano: »Republika Slovenija, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu –PRIZNANJE IN ZAHVALO prejme ob 30-letnici delovanja, Slovenski koordinacijski odbor Niagara, Ontario, za neprecenljivo vlogo pri ohranjanju slovenske identitete v Ontariu ter za širjenje ugleda Slovenije v Kanadi.« Ljubljana, junij 2019, Peter J. Česnik, minister.
Nato so vsi predsedniki dobili ploščico z zapisom, kdo je bil gostitelj Slovenskega dneva in ime društva; to ploščico vsako društvo nalepi na spominsko plaketo, ki spominja na sodelovanje na Slovenskih dnevih. Abby Prilesnik, iz društva Sava, nam je v angleščini prebrala pesem z naslovom: »The Maple Leaf Forever«. Za njo so na oder stopili pevci iz društva Bled in pod vodstvom Branka Pouh zapeli dve pesmi: »Od kod si potnik ti doma?« in »Kaj bi te vprašal?« Da tudi mladi znajo zapeti kvalitetno, je dokazala Ariana Riedl s pesmima: »Requiem –Dear Evan Hansen« in »Journey to the Past –Anastasia«. Na koncu je požela bučen aplavz in predsednik društva Sava je dodal: »Tudi Kanada -Slovenija ima talent«. Zaslužnim članom društva Sava – sedem so jih izbrali – so podelili priznanje za življenjsko delo – mnogi so bili aktivni člani prav od začetka društva. Predsednik Walter je povabil zaslužne člane naj pridejo naprej: Jože Prilesnik, Angela Prilesnik, Frank Čelan, Vinko Jereb, Martin Mirt, Zinka Mirt in Frank Štampar. Magda je nato razložila, kaj piše na priznanju: “This award is presented to N.N. for your out-standing contributions to the founding, building, leadership and growth of this organisation and for your commitment to the preservation of Slovenian culture in Canada.” Potem pa je na kratko predstavila vsakega člana, predsednik Walter in veleposlanica Melita pa sta mu izročila priznanje. Sledile sta dve pesmi moškega zbora Majolka: »Rožmarin« in »Pozimi pa rožice ne cveto«.
Velja omeniti, da je bil to pot tudi za člane župnijskega zbora in zbora Majolke 30. nastop. Magdalena je nato predstavila Daniela Armstronga iz mlajše generacije, ki je na harmoniko zaigral dve skladbi: »Slovenian Polka Medley« in »Cleveland-style Medley«. Program se je že nagibal proti koncu. Na oder je zopet prišla »Slovenska plesna skupina Mladi Glas«. Zaplesali so dva plesa: »Štajeriš« in »Kanadska Pol-ka«.
Pri vsakem Slovenskem dnevu je navada, da se preda slovenska zastava gostitelju prihodnjega Slo-venskega dneva 2020. Zato je Magdalena povabila na oder predsednika društva Sava in veleposlanico, da sta zastavo izročila gostitelju za leto 2020, predsedniku Slovenskega Parka, Daniju Demšarju. Prav ob koncu pa so mladi plesalci ob zvokih Danielove harmonike še enkrat zaplesali. S tem je bil kulturni del praznovanja Slovenskega dneva zaključen. Praznovanje se je nato preselilo ven, kjer so glasovi ansambla FIS že vabili na plesišče. Tisti, ki jih pete bolj srbijo, so se hitro zavrteli. Tudi otroci so imeli svoj kotiček, »napihnjeni grad« in igrala, kjer so se lahko po mili volji naskakali. Na hodniku pri baru je Mario Ulčar imel predstavitev dela zgodovinskega društva: snemanje filmov, intervjuji s Slovenci, urejanje arhivov in knjižnice, priprava in tisk lista »Our History –Naša zgodovina«.
Večer se je nagibal k zatonu, muzikantje so počasi pospravili svoje instrumente, člani društva pa počistili prostore. Lep, nepozaben dan skupnega srečanja bo ostal še dolgo v spominu, za društvo pa čas, da se odpočijejo od dela. K sreči je tudi lepo vreme pripomoglo, da trud ni bil zaman. Priznanje gre članom društva Sava, ki so poskrbeli, da je vse tako odlično potekalo, da so lepo okrasili dvorano, poskrbeli da nihče ni bil lačen ali žejen, uredili okolico in skrbeli za dobro počutje vseh udeležencev.
