Slovenska in evropska zastava
Država v znamenju praznovanja 28. rojstnega dne
Na Kongresnem trgu v Ljubljani bo drevi osrednja proslava ob dnevu državnosti in 28. obletnici osamosvojitve Slovenije, na kateri bo govoril predsednik republike Borut Pahor. Pred proslavo se bo na predpraznični večer na slavnostni seji sestal državni zbor, predsednik vlade Marjan Šarec pa je že dopoldne nagovoril vojake na misijah.
Na državni proslavi bo slavnostnemu govoru predsednika republike sledil umetniški program z naslovom Drznimo si vedeti, ki ga je skupaj s sodelavci pripravil režiser in scenograf Matej Filipčič. V središču bo vprašanje statusa in pomena znanosti ter njene vloge v sodobni slovenski družbi. Še pred sejo bo Pahor v predsedniški palači priredil sprejem za svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo. Poleg tega bo položil venec k spomeniku padlim v vojni za Slovenijo Pomnik 1991 na ljubljanskih Žalah. Premier Šarec pa je ob dnevu državnosti preko videokonference nagovoril pripadnike Slovenske vojske na mednarodnih misijah ter pohvalil njihovo delo in prispevek.
Festival slovenske domoljubne pesmi
Po državi sicer poteka več slovesnosti od jutrišnjem prazniku. Slovensko kulturno umetniško društvo Mati Domovina v sodelovanju z Občino Kočevje, Društvom MORiS Kočevska Reka in Združenjem VSO prireja drevi Festival slovenske domoljubne pesmi, ki bo v Športni dvorani Kočevje. Že sinoči pa je VSO pripravila prireditev v Vrhpolju pri Vipavi. Slavnostni govornik je bil prvi zunanji minister v osamosvojitveni vladi dr. Dimitrij Rupel. »Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, populističnih … režimov, je nadaljevanje jugoslovanske zgodbe o neuvrščenosti in oddaljevanje od modernih pojavov: konca hladne vojne in povezovanja srednjeevropskih oz. vzhodnoevropskih držav, npr. držav V4 oz. članic povezave "treh morij" (Baltik, Jadran, Črno morje). Te države imajo nekaj zadržkov v zvezi s federalističnim konceptom Evropske unije in v zvezi s pešanjem odnosov z Združenimi državami Amerike oz. z Natom. Avstrijo in Italijo s temi državami povezuje zaskrbljenost zaradi migracij in nezadostne pozornosti, ki jo EU namenja varovanju svojih zunanjih meja. 28 let nazaj se je Slovenija uveljavila kot sestavni del velike, epohalne, kontinentalne spremembe po koncu hladne vojne. Kot sta po koncu druge svetovne vojne postali zaveznici Nemčija in Francija, so po koncu hladne vojne postali prijatelji srednji, vzhodni, zahodni, severni in južni Evropejci. Železna zavesa se je dvignila, in na prizorišču, ki je bilo nekoč postavljeno za njo, se je zgodilo veliko novega. Slovenija nima časa, da bi se vrnila h konceptoma "nekaj vmes" ali "otok demokracije". Še slabše bi bilo, ko bi se hladna vojna nadaljevala med nami samimi, znotraj samostojne države Slovenije. Vendar se zdi, da so privrženci in nasledniki nekdanjega (jugoslovanskega) režima sprejeli prekinitev ognja in premirje, ne pa tudi sprave in miru," je zapisal Rupel za https://www.portalplus.si/
Škof Štumpf pri maši za domovino opozoril na nekatera nerešena vprašanja z državo
Katoličani v samostojni Sloveniji uživamo relativno versko svobodo, pa je v pridigi pri maši za domovino že prejšnji teden dejal murskosoboški škof Peter Štumpf. Opozoril je tudi na nekatera nerešena vprašanja, med drugim glede katoliških šol, ohranjanja kulturne dediščine ter duhovne oskrbe v bolnišnicah, domovih za starejše občane in zaporih. Ni pa mogel mimo stote obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dejal je, da je Prekmurje v srcu Slovenije, Slovenija pa v srcu Prekmurja.
