Papež Frančišek
Papež mednarodno skupnost pozval k odgovornosti
| Andrej Šinko
V vročem in vetrovnem dopoldnevu se je na Trgu sv. Petra v Vatikanu zbralo zelo veliko romarjev. Papežu Frančišku so zavzeto prisluhnili tako ob razlagi današnjega evangeljskega odlomka, kakor ob njegovi prošnji za molitev. Z njim so se v tišini zbrali v molitvi potem, ko je spregovoril o beguncih, ki so pred nekaj dnevi preminuli v Libiji, o žrtvah pomorov v Afganistanu, v Maliju, Burkini Faso in Nigru. Mednarodno skupnost je ob naštetih dejstvih pozval k odgovornosti.
Papež Frančišek je v opoldanskem nagovoru približal odlomek iz 10. poglavja Lukovega evangelija, kjer je zapisano, da je Jezus poleg dvanajstih apostolov poslal oznanjat še dvainsedemdeset drugih učencev, s čimer je nakazal poslanstvo Cerkve, naj oznanja evangelij vsem narodom. Naročil je še, naj gospodarja žetve vedno znova prosimo za nove delavce.
Ta Jezusova želja je trajna. Vedno moramo prositi gospodarja žetve, to je Boga Očeta, naj pošlje delavce na svojo njivo, ki je svet. »In vsakdo med nami naj to dela z odprtim srcem, z misijonarsko držo. Naša molitev se ne sme omejevati samo na naše stiske in naše potrebe. Molitev je takrat zares krščanska, če vsebuje tudi univerzalno razsežnost.«
Ko Jezus pošilja učence, jim daje natančna navodila: molite, pojdite in ne nosite s seboj ničesar, kar pomeni, da poslanstvo temelji na molitvi, da je vedno na poti in da zahteva nenavezanost. Če ga živimo tako, je za poslanstvo Cerkve značilno veselje, o katerem pričujejo dvainsedemdeseteri ob vrnitvi. »Ne gre za kratkotrajno veselje, ki se poraja iz uspešnega misijona. Nasprotno! Gre za veselje, ki temelji na Jezusovem zagotovilu, da: »so vaša imena zapisana v nebesih« (Lk 10,20). S tem izrazom govori o notranjem in neuničljivem veselju, ki se poraja iz zavesti, da nas je Bog poklical, naj sledimo njegovemu Sinu. Gre za veselje, da smo njegovi učenci.«
V nadaljevanju je papež Frančišek povabil, naj se spomnimo na ime, ki smo ga prejeli pri krstu. Prav to ime je zapisano v nebesih, to je v srcu Boga Očeta. In prav veselje te obdarovanosti napravlja iz vsakega učenca tudi misijonarja, ki se od Jezusa uči svobode samega sebe in svojega premoženja in brez pomislekov služi drugim.
S prošnjo, naj Marijino varstvo povsod podpira poslanstvo Kristusovih učencev, ki vsem oznanjajo, da nas Bog ljubi, je sveti oče sklenil opoldanski nagovor.
