Matej Tonin: Evropa se ne sme sprijazniti s kulturo smrti in preganjanjem kristjanov

Politika 18. 11. 2025, 17:23 Alen Salihović

V Svetovalnici na Radiu Ognjišče je evropski poslanec iz vrst Evropske ljudske stranke mag. Matej Tonin spregovoril o svojem delu v Evropskem parlamentu, o preganjanju kristjanov po svetu, polemiki z Inštitutom 8. marec, jedrski energiji, zeleni tranziciji, proračunu EU, domači politiki ter o referendumu o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ob koncu je nekaj besed namenil tudi svoji družini.

»Če imaš jasne cilje, lahko tudi en poslanec veliko premakne«

Tonin je uvodoma poudaril, da se v navidezno nepregledni množici 720 evropskih poslancev da marsikaj doseči, če imaš jasno začrtane cilje in si vztrajen. Na začetku mandata si je postavil tri glavna področja delovanja: obramba evropskega načina življenja oziroma kristjanov, sprememba »nerazumnega« zelenega prehoda v razumen ter drugačen, strožji odnos do migracij. Z aktivnim delom se je, kot pravi, profiliral znotraj Evropske ljudske stranke, tako da danes kolegi vedo, na katere teme se oglaša, in zato tudi lažje prihaja do besede in vpliva.

Evropsko ljudsko stranko opisuje kot največjo in raznoliko politično skupino v parlamentu, vendar je, kot pravi, vse bolj jasno, kaj je šlo v Evropski uniji narobe in kje so njene šibke točke. Znotraj EPP po njegovih besedah obstaja skupno razumevanje, da so potrebne spremembe in da jih morajo v prihodnjih letih tudi uresničiti.

Preganjanje kristjanov: tema, ki jo Evropa in slovenski mediji ignorirajo

Eden največjih kulturnih šokov za Tonina v Bruslju je bila razsežnost preganjanja kristjanov po svetu. Na sejah odborov je prvič sistematično slišal o njihovem položaju v Afriki, Aziji in na Bližnjem vzhodu, pri čemer ga je presenetilo, kako malo se o tem govori v Sloveniji. Po njegovih besedah večina domačih medijev temo povsem ignorira, izjema sta Radio Ognjišče in tednik Družina.

Poudaril je, da je bilo samo v lanskem letu po svetu preganjanih približno 380 milijonov kristjanov, in to izključno zaradi njihove vere, ne zaradi rase ali političnih stališč. Posebej je izpostavil Nigerijo, kjer je bilo v zadnjih letih ubitih 41 tisoč kristjanov, teroristične napade Boko Harama na vasi, požiganje cerkva in poboje vernikov. Omenil je tudi razmere v Severni Koreji, Iranu, Afganistanu, Somaliji in drugih državah, kjer kristjanom grozijo delovna taborišča ali neposredna usmrtitev. Šokantno se mu zdi tudi naraščanje napadov na cerkve v Evropski uniji, denimo v Franciji, kjer je bilo v zadnjih dveh letih več kot tisoč napadov na katoliške cerkve in duhovnike.

Zaradi teh podatkov se je odločil, da bo v Evropskem parlamentu dvignil glas. Visoko predstavnico EU za človekove pravice je pozval k odločnejšemu ukrepanju, Evropsko komisijo pa opozoril, da še vedno ni imenovala posebnega odposlanca za svobodo veroizpovedi. Po njegovih besedah morda kdo misli, da gre za simbolno funkcijo, a to so ljudje, ki so plačani za to, da opozarjajo na krivice in predlagajo rešitve. Evropska unija ima tudi gospodarsko moč in če uvaja sankcije proti Rusiji, bi bilo po njegovem mnenju prav, da razmisli o sankcijah tudi proti državam, kjer se nad kristjani dogajajo sistematični zločini. Ne pričakuje čudežev čez noč, a verjame, da se brez javne razprave in občutljivosti javnosti ne bo spremenilo nič.

Tonin in Nika Kovač: spor o splavu, financiranju nevladnikov in manipulaciji javnosti

V oddaji se je voditelj dotaknil tudi napetega odnosa med Matejem Toninom in Inštitutom 8. marec. Predsednica inštituta Nika Kovač je Tonina javno napadala, češ da v Evropskem parlamentu ruši evropsko državljansko pobudo My Voice My Choice za vključitev pravice do splava v evropske dokumente.

Tonin je odgovoril, da ni nikakršno presenečenje, da aktivnosti Nike Kovač ne podpira. Inštitut 8. marec po njegovem ni nevtralen civilnodružbeni akter, ampak klasičen obvod leve politike v Sloveniji. V prejšnjem mandatu naj bi služil rušenju vlade, v kateri je sodeloval tudi sam, zdaj pa po njegovem deluje za uresničitev novih političnih ciljev. V Evropskem parlamentu se zato zavzema za večjo preglednost financiranja takšnih organizacij, saj ocenjuje, da jih podpirajo tudi bogate ameriške družine. Če se nevladniki po funkciji in vplivu obnašajo kot politične stranke, bi morali biti, po njegovem prepričanju, tudi podvrženi enakemu režimu transparentnosti.

Pri pobudi My Voice My Choice vidi predvsem politično manipulacijo. Spomnil je, da je splav od leta 2023 dovoljen v vseh 27 državah članic EU. Zato se sprašuje, zakaj je bilo treba tik pred volitvami množično zbirati podpise, če pa pravni položaj splava v Evropski uniji ni ogrožen. To razume kot poskus ustvarjanja vtisa, da je pravica do splava ključna in ogrožena tema, čeprav se evropske ženske soočajo z mnogimi drugimi, bolj konkretnimi težavami. Omenil je denimo več kot 200.000 žensk v Sloveniji, ki še vedno nimajo ustrezno urejene ginekološke oskrbe. Kovačevi in njenim aktivnostim postavlja ob bok organizacijo One of Us, ki se zavzema za podporo materinstvu v vseh fazah in ki jo sam odločeno podpira.

Na vprašanja poslušalk je Tonin pojasnil, da so podpise za evropsko pobudo zbirali v državah članicah EU, ne v ZDA, da pa inštitut 8. marec res financirajo vplivni posamezniki iz tujine. V Evropskem parlamentu skupaj s somišljeniki pritiska na Komisijo, naj poveča preglednost financiranja nevladnih organizacij, zlasti tistih, ki dobivajo evropska sredstva in potem lobirajo celo proti odločitvam parlamenta.

Ideološke bitke: spol, LGBT agenda in strategija za enakost spolov

V oddaji so se dotaknili tudi sprejete, a močno prečiščene strategije za enakost spolov po letu 2025. Poročilo, ki ga je pripravil hrvaški socialistični poslanec, je bilo po besedah Tonina prvotno prežeto z ideološkimi elementi: sprememba spola brez starostnih omejitev, feministična zunanja politika, obvezno vključevanje teorije spolov v proračunske dokumente in migracijsko politiko ter močna LGBT dimenzija azilne politike in varovanja meja. Sam je proti takšnim vsebinam nastopil v okviru poslanske skupine EPP in s kolegi s pomočjo amandmajev dosegel, da je bilo veliko najradikalnejših predlogov iz končnega besedila odstranjenih.

Tonin razume strategijo za enakost spolov kot orodje za vzpostavitev enakopravnosti med moškimi in ženskami, na primer pri plačah in možnostih kariere. Opozarja pa, da se je dokument poskušal izrabiti za uveljavljanje teorije spolov, po kateri je spol popolnoma poljubna in spremenljiva kategorija. Sam jasno pravi, da po njegovem prepričanju obstajata le dva spola, moški in ženska, ki sta enakopravna, ne pa enaka, pri čemer prav različnost bogati družbo.

Jedrska energija in razumna zelena tranzicija

Pomemben del Toninovega delovanja v Bruslju je povezan z energetiko in t. i. zelenim prehodom. Jedrsko energijo razume kot nujen del rešitve, ne problem. Opozarja, da se bo potreba po električni energiji do leta 2050 verjetno podvojila, hkrati pa si je Evropa zadala cilj, da do istega leta izpuste CO₂ zmanjša na nič. Po njegovem je jasno, da brez jedrske energije tega ni mogoče doseči.

Po Evropi, tudi na konferencah v Parizu, spremlja razvoj novih jedrskih tehnologij, zlasti malih modularnih reaktorjev, ki bi jih bilo možno postaviti bližje mestom ali energetsko potratnim industrijam, ter fuzijskih tehnologij, ki posnemajo proces v soncu. Če bo znanosti v naslednjem desetletju uspelo fuzijo narediti komercialno uporabno, bo to po njegovih besedah prelomnica za energetsko prihodnost in suverenost Evrope.

Zelo kritičen je do prejšnje odločitve Evropskega parlamenta o prepovedi prodaje novih vozil z motorji na notranje zgorevanje po letu 2035. Ukrep označuje kot eno zadnjih »norosti« zelenega prehoda oziroma »zelene religije«, ki je bila sprejeta brez trezne presoje posledic. Evropski proizvajalci avtomobilov so svetovni prvaki na tem področju, zato ukinjanje bencinarjev in dizlov vidi kot strel v lastno koleno. Veseli ga, da v EPP in širši desni koaliciji nastaja soglasje, da gre za napako, ki jo je treba popraviti. Prepričan je, da bo prepoved mogoče odpraviti že v začetku prihodnjega leta.

Proračun EU: ne zaupam, da bo Golobova vlada denar pravično delila

Tonin je bil eden sopodpisnikov pisma, s katerim so poslanci od Evropske komisije zahtevali drugačno strukturo večletnega finančnega okvira za obdobje 2028–2034. Klasična stebra evropskega proračuna sta bili do zdaj kohezijska politika in kmetijska politika, novi izzivi pa terjajo več vlaganj tudi v obrambo in konkurenčnost gospodarstva. Komisija je predlagala, da bi se vse štiri vsebine združile v en velik paket, države članice pa bi same odločale, kako bodo denar razdelile.

Tonin takemu pristopu nasprotuje. Ne zaupa, da bi Golobova vlada sredstva pravično, pregledno in učinkovito razporedila, še posebej, ker ima Slovenija že zdaj težave pri črpanju evropskih sredstev. Zato se zavzema, da štirje stebri ostanejo jasno ločeni in namenski: denar posebej za kmetijstvo, posebej za kohezijo, posebej za obrambo in posebej za konkurenčnost.

Domača politika: »Še enega mandata te vlade si ne moremo privoščiti«

Kot nekdanji predsednik Nove Slovenije Tonin domačo politično situacijo spremlja z nekaj distance, a njegovi pogledi ostajajo jasni. Rezultati vlade Roberta Goloba ga globoko razočarajo in prepričan je, da si Slovenija še enega mandata te koalicije ne more privoščiti. Po njegovem mnenju bi to bila »katastrofa za državo«. Želi si desnosredinske vlade, pri čemer bo ključen rezultat Nove Slovenije.

Z delom svojega naslednika Jerneja Vrtovca je izjemno zadovoljen. Po njegovih besedah je poslanska skupina NSi glasna in prepoznavna, javnomnenjske raziskave pa spodbudne. Posebej je izpostavil Aleksa, Vido, Jožeta, Janeza in ostale kot aktivne poslance, zaradi katerih se stranka dobro razvija. Po anketah, ki jih je omenil voditelj, SDS ostaja prepričljiva favoritinja naslednjih volitev, svoboda pada, Nova Slovenija pa se giblje okoli petih odstotkov. Tonin meni, da bo ključnega pomena, kako se bodo odrezale stranke na tretjem, četrtem in petem mestu. V proporcionalnem sistemu ni dovolj zmagati, treba je sestaviti koalicijo z vsaj 46 glasovi, zato je po njegovem za možnost desnosredinske vlade pomembno, da je NSi med najmočnejšimi partnerji.

Referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja: proti kulturi smrti in socialnemu pritisku

Ob koncu oddaje se je Tonin dotaknil tudi bližajočega se referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Zelo jasno je pozval k udeležbi in glasovanju proti. Referendum razume kot odločanje med kulturo smrti in kulturo življenja. Posebej opozarja na nevarnost socialnega pritiska na starejše, bolne in onemogle. V okolju, kjer ni ustrezno urejene paliativne oskrbe in dolgotrajne institucionalne podpore, se bo po njegovem mnenju hitro pojavila skušnjava, da bo družba zakonu ploskala kot enostavni rešitvi za »breme« ostarelih in bolnih.

Pravi, da je tak zakon v trenutnih razmerah »absolutno neprimeren in neetičen«. Boji se situacij, v katerih bo starejši človek, ki se že tako počuti kot breme, začutil neposreden ali posreden pritisk, naj se odloči za končanje življenja, ker »je tako lažje za vse«. Edini način, da se temu izognemo, je po njegovem, da volivci množično odidejo na referendum in zakon zavrnejo.

Družina in zasebno življenje: »Za takšno službo moraš imeti zelo potrpežljivo ženo«

Na koncu pogovora je Tonin spregovoril še o svoji družini in osebnem življenju. Priznal je, da so v času, ko je bil minister in predsednik stranke, doma pogosto trpeli zaradi njegove preobremenjenosti in stalne prisotnosti v politiki. Zdaj skuša izgubljeni čas vsaj delno nadoknaditi. Štiri dni na teden preživi v Bruslju ali Strasbourgu, zato veliko stvari ureja na daljavo in po telefonu, vikende pa posveča ženi in trem otrokom.

Poudaril je, da je za takšno službo ključno, da imaš ob sebi zelo potrpežljivo in razumevajočo ženo. S hvaležnostjo je poimensko izpostavil soprogo Marjeto in se ji javno zahvalil. Tudi to, da včasih družino vzame s seboj v Bruselj, razume kot majhen način, da politiko in dom vsaj malo približa drug drugemu.