AVDIO: Podbersič proti ukinitvi SCNR in Pričevalcev, podporo obojemu izrekel tudi Pahor
Slovenija
»Resnica je zagotovilo svobode,« je ob 30-letnici prve spominske slovesnosti v Kočevskem Rogu dejal zgodovinar dr. Renato Podbersič.
Slavnostni govornik je poudaril, da se kljub prizadevanjem posameznikov zločinov, ki so bili storjeni med in po drugi svetovni vojni, ne da izbrisati. V to so prepričani tudi obiskovalci, ki so priromali na kraj, kjer naj bi bilo kruto umorjenih približno 30 tisoč ljudi. Podbersič se je odločno izrekel proti ukinitvi Študijskega centra za narodno spravo (SCNR) in oddaje Pričevalci na TV Slovenija. Podporo obojemu je izrekel predsednik republike Borut Pahor.
Vladajoči revolucionarji so si zelo prizadevali, da bi zakrili svoje sramotno početje, a so po besedah zgodovinarja Podbersiča za njimi vseeno ostali v nebo vpijoči arhivski dokumenti. »Zločinov se pač ne da izbrisati,« je poudaril in spomnil, da imamo v naši državi približno sedemsto dokazanih množičnih morišč in grobišč, ki jih je zakrivila t. i. »zmagovita« revolucionarna stran. »Toda hkrati nimamo pri nas nikogar, prav nikogar, ki bi bil za te strahotne zločine spoznan kot odgovoren. Torej imamo zločine brez zločincev. Zločine, ki so se zgodili tudi po koncu vojne! Ravno nasprotno, pri nas se lahko še vedno sprehajamo po ulicah, ki so poimenovane po raznih voditeljih revolucije in načrtovalcih krvavih umorov. Po naših krajih vidimo kipe in spomenike ljudi, ki z demokratično ureditvijo nimajo prav nič skupnega.«
Nadaljeval je, da se danes kapitalski nasledniki morilcev bojijo tistih nekaj skromnih glasov, ki prijahajo s t. i. druge strani. Pri tem je spomnil na kritike, ki ob 10-letnici delovanja letijo na Študijski center za narodno spravo in na oddajo Pričevalci. »Recimo Študijski center za narodno spravo, ki prav letos obhaja deseto obletnico svojega delovanja. Moti jih okrog trideset tam izdanih knjig, številna posneta pričevanja in organiziranje raznih prireditev, ki pač niso v sozvočju z edino zapovedano resnico na Slovenskem. Ali pa oddaja Pričevalci na nacionalni televiziji, posneta s skromnimi sredstvi, kjer pripadniki starejše generacije iz domovine, zamejstva in izseljenstva lahko končno brez strahu spregovorijo o svojem doživljanju medvojnih in povojnih stranpoti revolucije in o življenju pod tremi totalitarnimi ideologijami: fašizmom, nacionalsocializmom in komunizmom. Slovenci smo sposobni obsojati fašizem in nacionalsocializem, ne zmoremo pa odklanjati komunizma in njegovih zločinov.«
Po besedah Podbersiča poseben primer patološkega zanikanja in sprenevedanja predstavljajo odzivi na lanski intervju Jožeta Dežmana, ki je med intervjujem na slovenski javni televiziji izpostavil veliko podatkov, ki so v zgodovinski stroki pravzaprav že dolgo znani. »Pripadniki partizanskega gibanja so pobili več domačih ljudi kot pa okupatorjev; pripadniki partizanskega gibanja so več ljudi pobili po koncu vojne kot med vojno; pripadniki partizanskega gibanja so pobili več civilistov kot pa oboroženih. Zato nas lahko še posebej čudi, od kod izvirajo tak gnev in napadi na dr. Dežmana ter na voditelja oddaje dr. Jožeta Možino. Podobno kot pri že omenjeni oddaji Pričevalci nas vedno znova presenečajo strogo ideološko zastavljeni ugovori in podtikanja, ne da bi njihovi avtorji intervjuvancu oz. novinarju Možini karkoli konkretnega očitali oz. mu poskušali argumentirano ugovarjati.«
Predsednik Borut Pahor je ob koncu slovesnosti na vprašanje ali podpira ukinitev SCNR in omenjene oddaje povedal: »Spomnim se, da je bilo že v času, ko sem vodil vlado nekaj mnenj, da mogoče Študijskega centra ne potrebujemo, takrat in danes sem bil drugačnega mnenja. Morda so tudi kritični pomisleki glede njegovega dela in prav je da so. in morajo biti, tako kot do vseh drugih institucij, ampak center naj ostane. Takrat sem se zanj zavzel in danes se. Morda se v oddaji Pričevalci komu kakšna izjava od tistih, ki jih dr. Možina sprašuje zdi sporna, netočna, morda. Morda in ima pravico, da jo ovrže. Ampak oddaja, ki ima drugi zorni kot na isto stvar, naj ostane. Jaz sem trdno prepričan, da je svoboda govora tista prvina demokracije, ki nam omogoča, da se izrazimo. Moramo pa prej in zdaj paziti eden na drugega, moramo se vzdržati slehernih izjav, ki bi se lahko razumele kot žaljive ali kot nedopustno omalovažujoče do drugačnega stališča.«
