Obremenjenost z delom
AVDIO: Plače rastejo počasi, kršitve delavcev ostajajo
Slovenija Andrej Šinko
Največ kršitev pravic delavcev je v povezavi z izplačilom plač in regresa, ob današnjem mednarodnem prazniku dela opozarja pristojni inšpektorat. V sindikatih poudarjajo, da je za učinkovit nadzor premalo inšpektorjev. Predstavniki delodajalcev in zaposlenih pa so ravno sredi pogajanj o novem socialnem sporazumu, ki naj bi določil tudi rast plač. Oboji pričakujejo tudi pokojninsko reformo in spremembe na trgu dela ter pri izobraževanju. O omenjenem smo govorili tudi v današnji oddaji Pogovor o.
Po podatkih Inšpektorata Republike Slovenije za delo se približno polovica kršitev nanaša na področje izplačila plač in regresa. »Na drugo mesto po številu kršitev se uvrščajo kršitve v povezavi z zaposlovanjem v širšem smislu, po tem sledijo kršitve v zvezi z evidencami na področju dela in socialne varnosti, pa glede delovnega časa in zagotavljanja odmorov in počitkov,« pojasnjuje glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić, ki kot večji problem omenja tudi izkoriščanje pogodb civilnega prava in s.p.-jev za delo z elementi delovnega razmerja.
V Sloveniji sicer deluje več kot 200 tisoč poslovnih subjektov, ki jih nadzoruje približno 80 inšpektorjev. Predsednica Zveze svobodni sindikatov Slovenije Lidija Jerkič zato pravi, da je »večja verjetnost, da zadenete na Lotu, kot da vas obišče inšpektor«. Zato je po njenih besedah število kršitev večje.
Kaj bo s plačami in upokojevanjem?
Delodajalci predlagajo, da bi bila rast plač vezana na višjo dodano vrednost. »Tisto, kar bi več zaslužili kot podjetja, kjer sodelujejo zaposleni in vodstva na trgu, tolikšen del bi več namenili za plače, recimo tretjino, drugo pa za razvoj,« pojasnjuje izvršni direktor Kluba Slovenskih podjetnikov Goran Novković. Predlog sindikatov medtem pa predvideva tarifne razrede glede na položaj zaposlenih, vendar pa sta strani še daleč od dogovora.
Sindikati in delodajalci se strinjajo o nujnosti pokojninske reforme, so pa prvi zadržani do višanja upokojitvene starosti na 67 let, kar je predlagalo ministrstvo. Tako Jerkičeva kot Novković menita, da so spremembe na trgu dela nujne, zlasti takšne, ki bodo k nam privabile potrebne kadre in omejile odhajanje mladih. Po njunih besedah spremembe potrebuje tudi izobraževalni sistem, ki bi ga bilo nujno bolje povezati s potrebami gospodarstva.
