Pomagajmo preživeti in živeti
Cerkev na Slovenskem | 09.04.2019, 15:27 Petra Stopar
»Pomagajmo preživeti in živeti« je naslov že enajste dobrodelne akcije Slovenske Karitas. S pomoč lanskoletnih zbranih sredstev je pomagala skoraj 96.000 ljudem v stiski. Kot poudarja generalni tajnik Cveto Uršič, se bo zaradi umirjanja gospodarske rasti število prosilcev po vsej verjetnosti kmalu spet povečalo.
V letu 2018 se je akciji Pomagajmo preživeti in živeti s pomočjo darovalcev posameznikov zbralo 132.800 evrov. Pri zbiranju sredstev s priloženimi zgibankami tudi letos pomagajo tednik Družina, župnije in Pošta Slovenije. Sredstva je mogoče darovati tudi preko www.karitas.si in TRR: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomagajmo preživeti in živeti, sklic: SI00 930.
Danes so na Slovenski Karitas predstavili tudi realizacijo pomoči za lani. V različne programe je bilo vključenih več kot 158.000 uporabnikov. Samo materialno pomoč jih je prejelo skoraj 96.000, »od tega je bilo 80.000 staršev z otroki in posameznikov, 14.000 starejših in 1240 brezdomcev,« pojasnjuje Peter Tomažič. Zaskrbljen je, ker skupna vrednost pomoči ostaja enaka lanski, to pa je 6,4 milijona evrov. 60 odstotkov hrane je prispevala Evropska unija, 40 pa trgovska podjetja.
Posebna skrb Karitas ostajajo šoloobvezni otroci, starejši in upokojenci z nizkimi pokojninami. V socialnovarstvene programe na področju odvisnosti, pomoči ženskam v stiski in žrtvam trgovine z ljudmi pa je bilo lani vključenih kar 389 oseb, ki so vključene v celodnevno oskrbo in strokovno obravnavo. Med prosilci je vse več ljudi, ki ne morejo preživeti niti z minimalno plačo: »V primerjavi s prejemniki denarnih socialnih pomoči so velikokrat nekako prikrajšani, imajo manjše dohodke in težje pridejo do subvencij. Predvsem v primeru izrednih okoliščin, kot je bolezen v družini, urejanje bivališča ali živijo v najemu … V teh primerih se tudi obračajo na nas, bodisi za finančne bodisi materialne oblike pomoči, v hrani, higienskih potrebščinah, oblačilih,« je pojasnila socialna delavka Andreja Kastelic iz novomeške škofijske Karitas.
Tomažič je omenil še odmevno pomoč po naravnih nesrečah, posebej v primeru toče v Črnomlju in poplav v Jelendolu. Tujini je Karitas lani namenila sedem odstotkov svojih sredstev. Še vedno so največji vir pomoči darovi posameznikov, ki jih je bilo lani skoraj 45 odstotkov, sledijo državna in evropska sredstva in drugi viri.
Socialne delavke Andreja Kastelic, Saraja Špec in Alenka Petek so predstavile še aktualne stiske in programe socialnega vključevanja. Vanje je Karitas lani vključila 2800 prejemnikov v sklopu delavnic učenja uporabnih spretnosti za življenje ter dodatno še 6426 oseb v strokovno individualno svetovanje. Intenzivnejša in kontinuirana svetovanja so potekala v 87 svetovalnicah. V programe prostovoljstva z dodatkom za aktivacijo je bilo lani v Karitas vključenih preko 250 oseb. Prostovoljci pa so izvedli več kot 91.000 obiskov starejših.
V lanskem letu se je pomembno zvišala denarna socialna pomoč in za približno pet odstotkov dvignila minimalna plača, ugotavljajo na Karitas. »Kljub temu se za večino prejemnikov materialne pomoči na Karitas, še posebej za revne zaposlene in dolgotrajno brezposelne, socialne razmere niso bistveno spremenile,« so poudarili.
Zato je Karitas pozvala pristojno ministrstvo in Državni zbor, da ne ukinjata možnosti ohranjanja socialnega vključevanja preko prostovoljstva z dodatkom za aktivacijo, še posebej zaradi dolgotrajno brezposelnih in zaradi bolezni oviranih oseb, ki nimajo možnosti vključevanja v druge javne programe. Ob tem pa so pristojne pozvali tudi, da pristopijo k reševanju problemov povezanih s slabimi pogoji za delo za nizko plačana delovna mesta, visoko davčno obremenitvijo plač in nedostopnostjo stanovanj.
