Svetovni dan Zemlje – Recimo ne potrošništvu
Kmetijstvo | 22.04.2019, 11:22
Še leto dni in obleležili bomo 50-ti Svetovni dan Zemlje. In če so že zdaj, leto dni pred tem dogodkom, oči mnogih uprte vanj, je dobro, da se zavemo, da nas ta opomnik že danes vabi k odločitvi, da v svojem življenju in življenju naših družin naredimo korake, ki bodo vodili k okoljski vzdržnosti in trajnosti. Prava pot je edino v odločitvi za skromnost in odločnemu NE potrošništvu.
Od dejanj in vsakodnevnih izbir vsakega od nas, kot posameznika, je namreč odvisno, koliko habitatov in rastlinskih in živalskih vrst bo učakalo 50. svetovni dan Zemlje. Morda so t.i. skrbniki tega vsakoletnega svetovnega dogodka ta letošnji naslov izbrali prav s tem namenom, a stlačiti v nekaj besed ali stavkov največje svetovne okoljske izzive je izjemno težka naloga.
Bomo znali odriniti na globoko?
Prav zato bi človek od ministra za okolje in njegove ekipe pričakoval, da bodo v poslanici ob letošnjem Dnevu Zemlje šli nekoliko dlje od suhoparnega prevajanja besedila svetovnega koordinacijskega odbora za letošnji Dan Zemlje in med drugim spet omenjanja kmetijstva, kot krivca za izgubo biotske pestrosti.
Iskanje grešnih kozlov ali resnična akcija?
Verjetno ne veste, ampak v Sloveniji je bilo v lanskem letu približno 700 ha njiv v uradnih evidencah spremenjeno v trajne travnike, ki se jih načeloma ne bo smelo nikoli več preorati v njive. Kaj to pomeni za pridelavo hrane, je upam vsem jasno, je pa tudi res, da je s tem dejanjem na teh površinah omogočena bistveno večja biotska pestrost.
Očitno je bolje, da čimveč Slovenije zatravimo in iz tujine pripeljemo dodatne količine hrane, po možnosti tiste nizkocenovne, ki jo v deželah tretjega sveta ali v deželah izrazito industrijskega kmetijstva pridelajo na veliko bolj netrajnostni način, kot smo temu priče pri nas v Sloveniji.
Pravih izzivov v Sloveniji ne manjka
Torej. Od iskanja krivcev, ki je sicer javnosti dokaj všečno, bi k ohranjanju biotske pestrosti veliko bolj nagovorilo, če bi odgovorni naše domače slovenske izzive dejansko ubesedili.
Velika naloga je doseči, da se bo zmanjšala količina odpadkov, ki jih proizvedejo naša gospodijstva in da se končajo zgodbe s serijskimi požari v zbiralnicah in predelovalnicah, ki so postale velik biznis. Upam, da se strinjamo, da je 478 kg komunalnih odpadkov na prebivalca strašansko preveč.
Velika naloga je, da se zavemo, da ima vse, kar spustimo v kanalizacijo, hiter in pomemben vpliv na habitate in da so izjemno škodljivi nevani odpadki, ki se znajdejo v naravi in niso oddani v predelavo. Iz leta v leto večja količina zavržene hrane je v nebo vpijoč okoljski greh.
Če hočemo, da bo 50. Dan Zemlje dočakalo vsaj toliko habitatnih tipov ter vrst živali in rastlin je torejnujna takojšnja odločitev vsakega med nami, odločitev za skromnost in odločni NE potrošništvu.
Odgovorne na državnem nivoju pa bi moral letošnji Dan Zemlje še posebej nagovoriti k temu, da uredijo probleme s prenamnožitvijo zveri in divjadi in biotskim siromašenjem, ki ga to povzroča, da končno pristopijo k odpravljanju vzrokov za uničujoč vpliv poplav na habitate in naredijo red na področju ravnanja z odpadki ter konec izjemnim razsežnostim pozidave rodovitne zemlje. Dela čez glavo, če ga hočejo videti.
Lahko pa se še naprej gredo t.i. eko kulturni boj in na križ pribijajo npr. kmete, ki so bili že doga desetletja hvaležno žrtveno jagnje za manipulacijo ljudskih množic.
