AUDIO: Ko nam nek človek ali odnos z njim ne koristi več, ga zavržemo?
Slovenija | 30.03.2019, 11:00 Nataša Ličen
Mnenje, javno ali posameznika, je dostikrat ustvarjeno na temeljih premalo (ali sploh ne) preverjenih novic. Kritično mišljenje je nujno, posebej v sodobnem svetu množičnih informacij, vzgajati ljudi za razmišljanje s svojo glavo, presojati novice tudi po svoji logiki, znanju in izkušnjah. O vsem tem smo govorili v oddaji Mladoskop.
Številna družbena vprašanja nas postavljajo v zadrego
Na škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška se je letos januarja odvijal tako imenovani Dan D - dan za duhovnost, v katerem so se posvetili aktualnim in perečim vprašanjem zgodovine, znanosti, bioetike in družbe, ter jih osvetljevali skozi pogled Katoliške Cerkve in njenega nauka. Gre za projektni dan z osnovnim konceptom soočanja mladih z vprašanji iz vsakdanjega življenja, na katera kot katoličani nimamo pravih odgovorov ali smo pri iskanju le teh v zadregi.
Zakaj smo v zadregi?
Prof. Barbara Babšek: »Manjka odnosa do ključnih vprašanj. Veliko stvari jemljemo samoumevno, ne razmišljamo, ko pa moramo zavzeti stališče smo zmedeni. In, prav tega ne želimo pri dijakih.«
Živimo v času diktature relativizma
Mladi se poglabljajo v določena vprašanja in o njih razmišljajo nekoliko drugače kot sicer. Letos so razmišljali o začetkih življenja, križarskih vojnah, splavu, evtanaziji in sovražnem govoru. O slednjem smo govorili z mladimi za Mladoskop.
Žiga, Matevž, Vita Jana in Maša: »Če imata dva isto stališče, se meja med svobodnim in sovražnim lahko daljša, če pa si stojita nasproti, pa se meja zelo hitro oži. Svoboda govora je ključna za današnjo družbo, drugače bomo hitro pristali na nevarnem terenu. Nekoga, s katerim se ne strinjamo, danes hitro obtožimo za fašista, nestrpneža. Svoboda govora pomeni tudi, da imamo različne poglede.«
Kako povemo?
Pomembno je, na kakšen način se izražamo, da ne prizadenemo drugega. »Pri svobodi govora in iskanju odgovorov na vprašanja se je treba izražati tolerantno in spoštljivo. Slišati in poskušati razumeti drugega, toda ostati zvest tudi svojemu.«
Premislimo dvakrat, preden rečemo
»Pomembno je poudariti, da je to naše mnenje. Povemo svoje, vendar pri tem nismo žaljivi.« O različnih stališčih se je treba pogovarjati, saj vsak sodi po svojih izkušnjah in prepričanjih. »Vsak od nas na stvari gleda po svoje. Treba je razvijati čustveno inteligenco, se vživeti v drugega.« V slovenski družbi preveč obtežujemo in se premalo poslušamo. Učenje strpnosti in tolerance je vseživljenjski proces.
Moja pravica je početi vse, kar si želim. Res?
Prof. Ivo Kerže: »To je zelo objektivno, včasih to težko pojasnim mladim. V mnoge pravice ne moremo posegati. Cerkev ima tu pomembno poslanstvo, ki je marsikdaj ne izrabi dovolj. Relativizem na dolgi rok ne prinaša sreče. Argumenti so odločilni v smiselni uporabi naše svobode.«
Merilo koristnosti
Jure Levart: »V sodobni družbi merimo človeka po uporabnosti in koristi. Takšno kulturo živimo. Vsak človek ima svoje dostojanstvo in je absolutno zaščiten. Ko nam nek odnos ne koristi več, ko nek človek ne koristi več in tako naprej, to zavržemo, to seveda ni prav in je treba o tem opozarjati in takšna stališča zavračati. Pomembno je, da kristjani ob mejnih vprašanjih znamo zagovarjati svoja stališča.«
