Chiara Lubich pred 11. leti odšla v Očetovo naročje

Slovenija | 14.03.2019, 11:02 Marjana Debevec

Spominjamo se 11. obletnice smrti ustanoviteljice Gibanja fokolarov Chiare Lubich, za katero že teče postopek beatifikacije. Njena duhovnost je še vedno zelo živa. Pred štirimi leti se je začel tudi postopek za njeno beatifikacijo. Ob obletnici člani Gibanja fokolarov v Sloveniji in po svetu pripravljajo različne dogodke.

Chiara Lubich je svojo zemeljsko pot sklenila 14. marca leta 2008 v Rocca di Papa blizu Rima. Papež Benedikt XVI. je takrat v sožalnem telegramu izpostavil njeno dolgo življenje, polno sadov. "Gospodu se zahvaljujem za pričevanje njenega življenja, v katerem je znala prisluhniti potrebam današnjega človeka v popolni zvestobi Cerkvi in papežu".

Sv. Janez Pavel II. pa je ob podelitvi častnega meščanstva Chiari Lubich leta 2000 med drugim takole zapisal: "Po sledeh Jezusa, križanega in zapuščenega, ste dali življenje Gibanju fokolarov, da bi tako pomagali možem in ženam današnjega časa izkusiti božjo nežnost in zvestobo, ko med njimi živite milost bratskega občestva in so tako veseli in verodostojni oznanjevalci evangelija".

OBJAVLJAMO NEKAJ NJENIH MISLI IZ INTERVJUJA Z ANGLEŠKO NOVINARKO SANDRO HOGGET

"Včasih mi pravijo: kdo ve, kakšno odgovornost moraš čutiti. Vendar jaz ne čutim nobene odgovornosti, ker jo nosi On.

In tudi sedaj je vse luč. Bog me vodi. Vodi me ta karizma, ki je dar Svetega Duha. Vidim, povem naprej in potem se uresniči. Vendar to niso moje zasluge. Zasluge pripadajo Bogu, ki me je izbral, On je namreč tisti, ki izbira.

Poklicani smo bili uresničiti Jezusovo molitev: Da bi bili vsi ena sama stvar, da bi bili vsi ena sama družina. In to se že uresničuje. Ko bom jaz v drugem življenju, bodo seveda drugi to peljali naprej.

Če bi morala pustiti svojo dediščino, bi vsem zapustila Jezusa med nami. Ljubite se med seboj, kakor nas je Jezus ljubil. Bodite pripravljeni umreti drug za drugega. Bodite družina. To je dovolj. Vse je v tem."

KRATEK ŽIVLJENJEPIS

Chiara Lubich se je rodila 22. januarja 1920 v Trentu. Svoje krstno ime Silvia je leta 1943 spremenila v Chiara, ko se je pridružila Frančiškovim tretjerednikom. Že v svoji družini se je Chiara soočila z nasprotji med krščanstvom in marksizmom: njena mati je bila prepričana kristjanka, oče socialist, brat pa partizan in kasneje urednik komunističnega časnika L'Unita.

Chiara Lubich je od leta 1938 sprva delala kot učiteljica na ljudski šoli. Poučevala je v različnih vaseh v okolici Trenta, nato pa je na beneški univerzi začela s študijem filozofije. Zaradi vojne študija ni mogla zaključiti. V nočeh, ko je Trento doživljal bombne napade, je leta 1943 z vrstnicami ustanovila prvo skupino gibanja, ki je skozi desetletja postalo eno najpomembnejših gibanj v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja.

Mnogim je pokazala smisel življenja in dala polet. Občestvena duhovnost edinosti, ki je bila sredi prejšnjega stoletja velika novost v cerkvi, se je preko dejavne evangeljske ljubezni prelila tudi v družbi in vse pore družbenega življenja.

Temelj vsega pa je bila njena izključna ljubezen do Zapuščenega Jezusa, ki na križu vpije: Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil. Razumela je, da ga lahko prepozna v vsaki človeški bolečini, ga objame in tako bolečino preobrazi v ljubezen. Filozof in teolog Giuseppe Zanghi je v nekem intervjuju poudaril, da Chiara Lubich ni bila le mistikinja in ustanoviteljica nečesa novega v Cerkvi in svetu, ampak je bila njena karizma svetu podarjena za to, da bi videli, kaj se zgodi, če evangelij zares živimo.

Papež Benedikt XVI. je še kot kardinal Raztinger zapisal: 'Mi kristjani, smo izvršitev Jezusovih obljub prenesli naprej v nebesa. Manjka pa to, da bi se ta izvršitev zgodila že vnaprej v zgodovini preden pridemo do konca časov'. V zgodovini Cerkve in človeštva naj bi bil nek trenutek, v katerem bi videli, kaj lahko stori evangelij, če ga živimo. Mislim, da je Bog poslal Chiari karizmo za to, da bi se to uresničilo. Gre za poti, po katerih vstopa mistična realnost, ki je njena karizma, v človeške realnosti kot so politika, sociologija, filozofija, umetnost itd., da bi iz njih naredili pričevanja tega, kar lahko stori evangelij, če ga živimo“.

Chiara je namreč razumela, da lahko cilj duhovnosti, ki je uresničitev Jezusove želje: Da bi bili vsi eno, gradi predvsem z dialogom. In sicer z dialogom znotraj Katoliške Cerkve, s člani drugih krščanskih cerkva in skupnosti, s pripadniki drugih verstev, pa tudi z ljudmi, ki nimajo nekega verskega prepričanja in s sodobno kulturo.

V luči Jezusove želje: Da bi bili vsi eno, člani gibanja odpirajo prostor za dialog z drugimi kristjani, z ljudmi, ki izpovedujejo drugo vero, pa tudi z nevernimi. Za svoje delo je bila Chiara Lubich odlikovana s številnimi nagradami: leta 1977 je prejela Templetonovo nagrado, leta 1996 nagrado UNESCA za prispevek k miru, leta 1998 pa nagrado za človekove pravice Sveta Evrope. Prejela pa je tudi več častnih doktoratov univerz po vsem svetu. Njeno delo za edinost človeške družine so cenili tudi papeži. Bila pa je tudi prva žena, belka in kristjanka, ki je spregovorila muslimanom v mošeji v Harlemu, ali pa budističnim menihom na Tajskem.

Umrla je 14. marca 2008 v kraju Rocca di Papa v bližini Rima. Gibanje Fokolarov, ki ga je ustanovila, danes šteje 120.000 članov ter približno milijon in pol prijateljev v 194 državah po svetu. Dodatni milijon jih obišče njihove prireditve in središča skupnosti. Gibanju poleg katoličanov pripadajo tudi kristjani drugih denominacij in pripadniki drugih veroizpovedi.