Marjan Bunič
Andrej Novljan
Silvestra Sadar

Vsako leto 10.000 otrok premalo

28.03.2019, 09:29 Tanja Dominko

"Imamo težave z obnavljanjem prebivalstva," je na posvetu o demografiji opozoril predsednik republike Borut Pahor. Kot govornike je v predsedniško palačo povabil tako strokovnjake kot politike, saj so ti odgovorni in dolžni oblikovati politiko, ki bo spodbudila k boljšim demografskim trendom.

Dr. Janez Málačič z ekonomske fakultete v Ljubljani je opozoril, da se je v naši državi z demografijo doslej premalo ukvarjalo, celo izogibali smo se temu, da bi jo poimenovali demografska politika. Dejstvo je, da je rodnost prenizka. »Na splošno lahko rečem, da je rodnost za tretjino prenizka, in to že 20-30 let.«

In te posledice se že kažejo, je ugotavljala vršilka dolžnosti direktorice Urada za makroekonomske analize in razvoj Marijana Bednaš. »Krči se število tistih, ki so najaktivnejši, ki ustvarjajo dohodke, ki vzdržujejo mladostnike, ki vplačujejo prispevke v pokojninsko blagajno.«

Kot je poudarila, bodo tudi v primeru, če pride do povečanja rodnosti, učinki vidni šele čez desetletja. Ampak kaj lahko storimo že danes? Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer. »Smo že pripravili predloge izhodišč tako zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kot zakona o urejanju trgu dela, predvsem kako podaljšati delovno aktivnost, kako mlade spodbuditi k čimprejšnjemu vstopu na trg dela, začeli smo z aktivno politiko zaposlovanja, tudi kako motivirati starejše, da se ne bi umikali s trga dela. Velik strukturni problem je, da je delež zaposlenih v starosti 60-64 eden najslabših v Evropi, le Grki so slabši.«

Posvet o demografiji
Posvet o demografiji © Tanja Dominko

Kaj pa priseljevanje? Tudi to je ena od možnih rešitev. Marina Lukšič - Hacin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti pa je dejala, da se mora sistem najprej odločiti, ali priseljence sploh hočemo. Drugo vprašanje pa po njenih besedah je, ali oni hočejo k nam. "Ne ponudimo namreč niti pravičnega plačila niti njihove sprejetosti v družbo brez diskriminacije," je opozorila.

Toda vseeno, rojstva je treba spodbujati. Kaj pa vpliva na odločanje o otrocih? Sociologinja Alenka Švab s Fakultete za družbene vede v Ljubljani se je strinjala, da so javne politike pomembne, niso pa neposredno povezane z odločanjem mladih za več otrok. Vpliva dolgo izobraževanje in s tem poznejše odločanje za starševstvo, vpliva tudi predstava, da starševstvo vzame veliko energije, denarja in časa. Vplivajo pa tudi strukturni dejavniki. »V prvi vrsti varnost zaposlitve, kakšna so delovna okolja, a so družinam prijazna ali ne. Izjemno pomembna je stanovanjska politika, tu Slovenija šepa. Družinska politika ima veliko vlogo pri reproduktivnih odločitvah ljudi, ne pa take, da bi neposredno vplivala."

Da bi morale biti demografske spremembe na prvih straneh vsake koalicijske pogodbe, je poudaril predsednik SDS Janez Janša. "Lahko delaš vse prav, pa če ni prebivalcev, je vse zaman," je dejal. Sam rešitve za nizko nataliteto ne vidi v priseljevanju. »Ko gre za vprašanje delovne sile, to tehnično ni problem. Če bi leta 2015 vse tiste, ki so šli skozi Slovenijo, obdržali tukaj, ne bi imeli problema z delovno silo, bi pa sčasoma imeli druge probleme, ker gre za način življenja, civilizacijske vrednote in podobno.«

Tudi predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti je posvaril pred nepremišljeno migracijsko politiko. Ljudmila Novak iz NSi pa je bolj kot o priseljevanju spodbudila k razmisleku o ustreznejšemu odnosu družbe do življenja. »Da je to neka vrednota, nekaj, kar nas lahko ohranja kot narod pri življenju. Potem se bo marsikdo tudi zaradi tega pozitivnega odnosa odločil za življenje več. Ni pa to dovolj, če mladi nimajo pogojev, se bodo težje odločali za družino.« 

Dr. Mari Osredkar iz Teološke fakultete pa je opozoril na pomen vzgoje za odnose, ki je v današnjem času še kako potrebna. »Danes imate osnovnošolce, ki so stalno na internetu, so zasvojeni, so ves čas na telefonu, imajo občutek, da ne rabijo drugega. Zakaj bi se poročil, zakaj bi gradil temelj za otroke, če pa ne potrebujem drugega?!«

O posvetu sem se pogovarjala tudi z dr. Matjažem Gamsom z Instituta Jozef Stefan, enim od soustvarjalcev bele knjige o demografiji Slovenije. »Ta razprava je bila zelo dobrodošla, da sploh začnemo priznavati demografske probleme, ker se je to dolga desetletja pometalo pod preprogo. Kadarkoli si to odprl, si bil deležen kritike, napadov v medijih. Upam, da se bo to zdaj spremenilo.« Gams tudi ugotavlja, da so mediji zelo pod vplivom neoliberalizma in so v lasti modernih kapitalistov, zato spodbujajo k razgradnji vseh osnovnih celic, tudi družine, in sicer z namenom, da bi zmanjšali rodnost. Hkrati je priznal, da Radio Ognjišče ne sodi v tako skupino medijev. 

 

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenija, Politika, Sociala

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Magdalena Gornik (photo: Župnija Sodražica) Magdalena Gornik (photo: Župnija Sodražica)

47 let je živela brez zemeljske hrane

Spominjamo se 125. obletnice smrti slovenske mistikinje in kandidatinje za blaženo Magdalene Gornik. Poleg izjemnih pojavov, kot so bila številna mistična doživetja, zamaknjenja, Kristusove rane ...

S. Meta Potočnik (photo: #DeliJezusa) S. Meta Potočnik (photo: #DeliJezusa)

Zakaj s. Meta ne kupuje več avokada?

Verjetno ste se že nekajkrat vprašali, koliko sami prispevate k bolj trajnostnemu delovanju in razvoju družbe. Pa ste naredili kakšen korak več kot le to, da ste ločevali smeti ali šli peš do ...

Bodimo dobra sprememba. Post je lahko velika priložnost.  (photo: PixaBay) Bodimo dobra sprememba. Post je lahko velika priložnost.  (photo: PixaBay)

Naučena nemoč

Ste že slišali za zgodbo? Oziroma nevrološki poizkus, ko so v akvariju združili večjo ribo in manjše, med njimi pa postavili stekleno pregrado. Večja riba je seveda brez oklevanja takoj zaplavala ...

p. Branko Cestnik (photo: Izidor Šček) p. Branko Cestnik (photo: Izidor Šček)

Kakšni so obeti za praznovanje velike noči?

Kot kaže nam gre v epidemiji počasi, počasi na bolje. Kako bo to vplivalo na večje odprtje cerkva in tudi praznovanje velike noči, smo v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«, govorili s p. ...

Moj čas je tudi v zakonu nekaj običajnega, nevarno pa je, če si ga vzamemo preveč in začnemo iz odnosa bežati. (photo: Svyatoslav Romanov / Unsplash) Moj čas je tudi v zakonu nekaj običajnega, nevarno pa je, če si ga vzamemo preveč in začnemo iz odnosa bežati. (photo: Svyatoslav Romanov / Unsplash)

Dr. Drago Jerebic: »Ni res, da varajo samo neverni!«

V tokratni oddaji je bila osrednja tema odnos med partnerjema. Ta je večkrat na preizkušnji, a zrela posameznika znata pristopiti k reševanju težav. Kako se spopasti z odtujenostjo, umikanjem, kaj ...