Mladi, veselje
Mladi želijo živeti v pravični, odprti in vključujoči Evropski uniji
Slovenija
Zakaj naj tudi mladi odločajo na volitvah v Evropski parlament? To je eno od pomembnejših vprašanj, povezanih z Evropsko unijo in aktivnim državljanstvom, na katerega je skušala odgovoriti nedavna javna tribuna v državnem zboru. Sodelovalo je več kot sto predstavnikov različnih mladinskih organizacij in tudi podmladkov strank.
Mladi so v razpravi v parlamentu našteli vrsto opozoril, ki ne bi smela ostati preslišana. Med njihovimi vrstniki tako prevladuje mnenje, da nobene volitve ne prinašajo sprememb in da oddan glas ne šteje. Razočarani so nad nacionalno politiko, to je tudi razlog za slabo politično angažiranost. Kristijan Briški iz Dijaške organizacije Slovenije vidi problem v nesmiselnih dvobojih, premalo dialoga in vsebine ter pomanjkanju državljanske vzgoje v šolah.
Bi udeležbo dvignile elektronske volitve? Mladi so se strinjali, da ne. Ocenili so tudi, da odločanje ne bi smelo biti obvezno. A pomembno je, da se vključujejo in da takrat, ko je treba, oddajo glas. Kot je poudarila predsednica Sindikata Mladi plus Tea Jarc, mora biti tako tudi 26. maja, ko bomo v Sloveniji izbirali svoje predstavnike v Evropskem parlamentu. "Zdi se mi, da se je treba zavedati, da o pomembnih vprašanjih, ki bodo res vplivala na naša življenja, odločamo tudi mi in ne le naši stari starši. Mladi moramo na volitve ter tako poskrbeti tako za svojo sedanjost kot prihodnost," je soglašala predsednica Mladinskega sveta Slovenije Anja Fortuna.
Pravična, odprta in vključujoča. To je Evropska unija, v kakršni želijo živeti mladi. "V svobodni Evropi, kjer ima vsak pravico do svojega mnenja, v varni Evropi, v Evropi, ki je konkurenčna na globalni ravni, in v Evropi priložnosti," je bil jasen Andrej Hoivik iz Slovenske demokratske mladine.
