Jože Bartolj
Aleš Karba
Tanja Dominko
Radio Ognjišče, mikrofon (foto: Rok Mihevc)
Radio Ognjišče, mikrofon

Ali lahko, tako kot Italija, v recesijo zdrsne tudi Slovenija?

21.02.2019, 10:01

Potem ko je Italija še vedno v recesiji, se postavlja vprašanje, kako lahko to vpliva na Slovenijo in ali lahko ukrepi vlade v Ljubljani pripeljejo do negativnega stanja državnega proračuna. O tem smo v oddaji Pogovor o razpravljali z ekonomistom in izrednim profesorjem dr. Anžetom Burgerjem, izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem in novinarjem na RAI v Trstu Andrejem Černicem. Vsi trije menijo, da moramo biti previdni.

Če želimo živeti tako, kot živijo v razvitih državah, moramo veliko več pozornosti nameniti temu, kaj od tega, kar zaslužimo, bomo naložili v zadeve, ki bodo v prihodnosti prinesle še več prihodka, je opozoril Novković. »Tega dela v Sloveniji ni preveč zastopanega ne v javnem mnenju ne v političnih krogih, posledica tega je, da vedno capljamo za razvitimi in jih ne dohitevamo,« je dejal in dodal, da bi morala Slovenija z davčno in širšo ekonomsko politiko spodbujati reinvestiranje dobičkov v nova delovna mesta.

Slovenija je strukturno precej neprilagojena, pa je poudaril ekonomist Burger. »Kljub temu da imamo visoko gospodarsko rast, nismo od začetka krize oziroma okrevanja po njej izvedli niti ene resne strukturne reforme. Samo prelagali smo težke reforme v prihodnost. Čaka nas vsekakor pokojninska reforma, katere cilj je, da se poveča, izboljša razmerje med delovno aktivnimi in vzdrževanimi, tudi spodbuja že upokojene, da se znova aktivirajo na trgu dela. Čaka nas davčna reforma,« je naštel in omenil še nekatere ostale reforme, ki so nujne, med njimi je zdravstvena. »Vse to so reforme, ki bi jih morali nujno izvesti. Po mojem mnenju pa je najpomembnejša reforma privatizacija. Velike gospodarske centre, ki so še vedno prevladujoči v državnih rokah, moramo narediti bolj učinkovite, in v tem primeru ni druge rešitve, kot da najdemo prave ekonomske lastnike, naj bodo to slovenski ali tuji državljani, tuja podjetja. Vsekakor to je velika cokla za razvoj Slovenije,« je povedal Burger.

Oba ocenjujeta, da ima Slovenija nekoliko boljše izhodišče kot Italija, a če ne bo strukturnih reform, se lahko hitro zgodi, da se bo gospodarska slika spremenila tudi pri nas. Na to bi po besedah sogovornikov lahko vplivalo tudi poslabšanje razmer v bližnji okolici, nezanemarljiv ni niti brexit.

»Med italijanskim finančnim zakonom in slovenskim rebalansom, ki ga je sprejela Šarčeva vlada, lahko vidimo vzporednice v ekspanzivni politiki. Italija je sprejela univerzalni temeljni dohodek, slovenska vlada je dvignila minimalno plačo, sicer sta ti dve zadevi različni, ampak recimo, da je smer podobna v tej ekspanzivni naravnanosti. Tako kot je italijanska vlada dvignila raven odhodkov, je tudi slovenska vlada s Šarčevim rebalansom dvignila raven odhodkov,« je povedal Černic in dodal, da bi Slovenija morala biti pozorna tudi na ohlajevanje izvoza. S tem se prav tako strinjata Burger in Novković.

Ocenila sta tudi sprejemanje posebne zakonodaje za tuja podjetja, kot je zakon »Lex Magna«. Prepričana sta, da je treba vzpostaviti pogoje, ki bodo enaki za vsa podjetja. »Lex specialis, posebni zakoni za protokolarne primere, niso skladni z ustavo in z enakostjo pred zakonom ter nekim načelom vzpostavljanja konkurence na trgu. Pravila bi morala biti enaka za vse, ne glede na poreklo podjetja. Torej ne smemo privilegirati tujih podjetij pred domačimi, in to je slab signal. Ustvariti moramo takšno poslovno okolje, da nam takšnih zakonov ne bo treba sprejemati,« je povedal Burger.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenija , Politika

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Škof dr. Andrej Saje (photo: Škofija Novo mesto) Škof dr. Andrej Saje (photo: Škofija Novo mesto)

Škofovsko posvečenje dr. Andreja Sajeta

V župnijski cerkvi v Mirni Peči bo popoldne škofovsko posvečenje prejel novi novomeški škof dr. Andrej Saje. Ob imenovanju je zapisal: »Zavedam se svoje krhkosti in odgovornosti tega poslanstva ...