Kardinal Oswald Gracias na zasedanju
ZLORABE 2. DAN: Žrtvam je treba priznati njihovo trpljenje!
Slovenija Marjana Debevec
Predsedniki škofovskih konferenc in predstavniki redovnih skupnosti nadaljujejo drugi dan zasedanja. Medtem ko so včerajšnji predavatelji izhajali iz pomena odgovornosti in dolžnosti škofa, se danes osredotočajo na zanesljivost v luči občestva in sinodalnosti. Indijski kardinal Oswald Gracias se je v luči skupnosti zavzel za pravičnost in zdravljenje ran. Vsak je odgovoren za celotno Cerkev, je zatrdil. Nadškof iz Chicaga Blase Cupich pa je predstavil predloge za strukturno, pravno in institucionalno reformo obravnave zlorab.
»Ali si zares prizadevamo za spreobrnjenje in brate škofe ali duhovnike opozorimo, ko pri njih zaznamo problematično vedenje?«, je zbrane vprašal kardinal Gracias. Zlorabljenim pa je treba po njegovih besedah povrniti pravičnost, storilce pa privesti pred civilne oblasti. Žrtvam naj bi omogočili zdravljenje najprej tako, da priznamo trpljenje, ki so ga doživeli, kar se pogosto ni dogajalo. V tej luči je treba tudi sprejeti ukrepe, da se kaj takšnega ne bi več ponavljalo. To bo potem lahko vzor za reševanje problema zlorab v celotni družbi.
Kot celotno Božje ljudstvo pa smo na poti, ki nas vedno znova vabi k spokornosti in razločevanju. »Vsi skupaj se moramo spokoriti, saj smo na naši poti pogrešili. Prositi moramo odpuščanja«, je še dejal indijski kardinal.
Tudi chicaški nadškof kardinal Blase Cupich je poudaril nujnost spreobrnjenja in sicer na vseh ravneh Cerkve in na vseh celinah. Verniki se po njegovih besedah sprašujejo, zakaj v Cerkvi včasih prihaja do zaščite zlorabitelja ali institucije namesto zaščite žrtve in tako izgubljajo zaupanje.
Cerkev mora zato po njegovih postati kot žalostna mati, Pietá, ki tolaži z Božjo nežnostjo. Kot temelje reforme na tem področju predlaga korenito in budno poslušanje, ki vodi do soočanja tudi s preteklimi napakami. V to delo naj bi vključili laike, obenem pa se tudi kot škofje bolj povezali med seboj. Zato naj bi na ravni Cerkve oblikovali norme, po katerih bodo škofje vodili preiskave, načine prijav in konkretne postopke, ki jih je kardinal Cupich tudi navedel, da bi v ljudeh znova vzbudili zaupanje v ljubečo Mater, ki jih spremlja.
Popoldanski del zasedanja o zaščiti otrok v Vatikanu se je nadaljeval s predavanjem dr. Linde Ghisoni. Poudarila je, da ne moremo reševati zlorab, če nimamo pred očmi žrtve, njihove družine, zlorabitelje, njihove sodelavce, nedolžno obsojene, pa tudi tiste, ki so zlorabe prikrili in tiste, ki so hoteli spregovoriti, pa so bili utišani.
Navedla je primere ljudi, ki so rekli, da je bolje ne govoriti preveč o zlorabah, saj to meče slabo luč na Cerkev. Ali ne delajo tega prav tisti, ki zlorabljajo?, se je vprašala.
Spregovorila je tudi o odgovornosti škofa za stalno vzgojo duhovnikov in njihovo duhovno rast ter dodala, da smo nosilci življenja Cerkve vsi: tako duhovniki, kot tudi laiki in posvečene osebe. Zato naj bi iskali rešitve skupaj, vsak s svojega zornega kota. Kot Božje ljudstvo smo namreč poklicani skupaj nositi rane žrtev zlorabe.
Predsednik Centra za zaščito mladoletnih pri papeški univerzi Gregoriana p. Zollner pa je med včerajšnjim srečanjem z novinarji poudaril, da sta delo po skupinah zaznamovala konkretnost in poslušanje. Udeleženci srečanja so po njegovih besedah delali v želji, da bi opravili skupno pot in se obenem zavedajo pomena tega dogodka.
