V Münchnu poglabljanje razpoke v čezatlantskih odnosih
| 16.02.2019, 18:14 Andrej Šinko
Na münchenski varnostni konferenci so znova prišla do izraza zelo različna stališča med evropskimi in ameriškimi voditelji glede aktualnih svetovnih vprašanj, od varnosti na Bližnjem vzhodu, odnosov z Rusijo do trgovine. Razpoka v čezatlatnskih odnosih v obdobju ameriškega predsednika Donalda Trumpa pa se tako še poglablja.
Nemška kanclerka Angela Merkel je v svojem nastopu na konferenci posvarila pred razpadom mednarodnih političnih struktur in pozvala h krepitvi mednarodnega sodelovanja. Poudarila je tudi pomen zveze Nato, ki v trenutnih razburkanih časih predstavlja sidro stabilnosti. »Ne moremo jih preprosto zrušiti,« je nemška kanclerka dejala o mednarodnih strukturah. »Obstajajo namreč številni konflikti, ki predstavljajo izziv,« je dodala. »Moramo razmišljati o sodelovalnih strukturah. Vojaška komponenta je ena od njih,« je nadaljevala ter se zavzela za krepitev NATA. Severnoatlantsko zavezništvo namreč po njenem prepričanju predstavlja skupnost vrednot in sidro stabilnosti v teh razburkanih časih.
Ob tem je Merklova nakazala, da bo Nemčija povečala izdatke za obrambo, a je dodala, da je enako pomembna tudi razvojna pomoč. Pomembno je namreč reševati probleme tam, kjer nastajajo, je dodala. Kanclerka je bila kritična do ZDA, ki načrtujejo delen umik svojih vojakov iz Afganistana. Tovrstna poteza bi po njenem prepričanju ogrozila celotno operacijo in varnostne razmere v tej državi. S tem je spomnila na nedavna svarila Nemčije, da je posredovanje nemških vojakov v tej državi v veliki meri odvisno tudi od ameriških zmogljivosti.
Tudi umik ameriških vojakov iz Sirije bo imel posledice v regiji, je še opozorila Merklova. »Ali je dobra ideja, da se Američani nenadoma in hitro umaknejo iz Sirije? Ali bo to ponovno okrepilo sposobnosti Irana in Rusije, da širita svoj vpliv,« je dejala.
Zahodne partnerje je kanclerka posvarila pred okrnitvijo odnosov z Rusijo, saj da se bo Moskva nato popolnoma osredotočila na sodelovanje s Kitajsko. Ponovno je branila tudi izgradnjo plinovoda Severni tok 2, saj so že v času hladne vojne uvažali plin iz Rusije in ne vidi razloga, zakaj bi se moralo to sedaj spremeniti.
Podpredsednik Pence kritičen do sodelovanja evropskih držav z Rusijo
Ameriški podpredsednik Mike Pence je v nastopu na konferenci dejal, da so ZDA hvaležne vsem evropskim partnerjem, ki zavračajo Severni tok 2 ter takšno stališče zahteval tudi od drugih partnerjev. Poudaril je, da ZDA ne morejo zagotoviti varovanja Zahoda, če postajajo partnerji vedno bolj odvisni od Vzhoda.
Pence je pozval članice zveze Nato k povečanju izdatkov za obrambo. Glede teh izdatkov je povedal, da se je število držav članic Nata, ki za obrambo namenjajo dva odstotka bruto domačega proizvoda, podvojilo. Razlog za to pa naj bi bili številni pozivi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je tudi sam okrepil obrambni proračun. »Amerika je danes močnejša kot kadarkoli prej in Amerika ponovno vodi svet,« je dodal.
Tako kot že v četrtek v Varšavi je Pence ponovil poziv evropskim partnerjem, naj tako kot Washington izstopijo iz iranskega jedrskega sporazuma. Hkrati je iranskemu režimu očital, da načrtuje holokavst. »Iranski režim zagovarja holokavst in ga poskuša izvesti,« je dejal. Merklova je stopila v bran iranskemu jedrskemu dogovoru in se zavzela za njegovo ohranitev. Sicer se strinja z Američani, da je treba izvajati pritisk na Iran, vendar niso na isti strani glede načina izvajanja pritiska.
Ameriški podpredsednik je nagovor pred številnimi voditelji izkoristil tudi za poziv Evropski uniji, naj prizna samooklicanega začasnega venezuelskega predsednika Juana Guaidoja. Spomnil je, da moramo vsi stati ob strani državljanov Venezuele, dokler se v to državo ne bosta vrnili svobodo in demokracija.
Predsednik Pahor: Vračanje k nacionalnim politikam je kratkoročna rešitev
55. münchenske varnostne konference se udeležuje tudi slovenski predsednik Borut Pahor, ki je poudaril pomen enotne Evrope, če želimo imeti Evropejci več varnosti. Vračanje k nacionalnim politikam je po njegovi oceni le kratkoročna rešitev, ki vodi v staro geopolitiko in od katere ne bo imel nihče nič, je dejal v izjavi za TV Slovenija.
Glede splošnega vzdušja na konferenci ocenil, da trenutno v primerjavi s prejšnjimi leti vlada nek konsenz, da se varnostna situacija v svetu slabša. Pri udeležencih je opazna nova delitev glede na pristop k spremembam te varnostne arhitekture in ali so radikalni posegi v obstoječe strukture dovolj predvidljivi, da zagotavljajo potreben občutek varnostni.
Pri tem je navedel ameriški odstop od iranskega jedrskega sporazuma in pogodbe o omejitvi jedrskih raket srednjega dosega. »Mislim, da bo v tem smislu tudi v naslednjem letu svetovna politika iskala odgovore na ta vprašanja. Evropa si želi nekaj več zadržanosti pri radikalnih posegih v arhitekturo, zlasti če ni jasnih alternativ, medtem ko ZDA želijo radikalno poseči v to arhitekturo, ne glede na to, da niso vselej predvidljive posledice teh radikalnih posegov,« je ocenil predsednik republike.
Ocenil je še, da je na konferenci razdvojenost tudi med zagovorniki multilateralizma in tistimi, ki menijo, da je v takšni obliki škodljiv in ga je treba radikalno spremeniti. »Tu bo potrebnega čim več dialoga in medsebojnega poslušanja, da ne bo prišlo do nekih nerazumevanj, ki bi vodili v poglobitev nezaupanja,« je povedal.
