AVDIO: Kakšna je prihodnost slovenskih diplomantov?

Slovenija | 26.02.2019, 15:00 Andrej Šinko

Slovenijo je pred kratkim pretresla afera dveh ponarejenih diplom, z eno smo dobili dodatno zdravnico, z drugo pa diplomirano medicinsko sestro, kader, ki ga pri nas tako zelo primanjkuje. Vendar pa se je kariera v zdravstvu, šlo naj bi za isto osebo, v obeh primerih končala, preden se je sploh začela, saj je bila ena diploma slabo ponarejena, v drugem primeru pa naj bi posameznico razkrilo pomanjkljivo znanje.

Mediji so ob tem poročali, da je bilo v Sloveniji v preteklosti odkritih že več ponarejenih spričeval oziroma diplom, pojavile so se med politiki, vojaki in tudi pri drugih poklicih. Zanimivo pa je, da so redkejši primeri ponaredkov diplom oziroma spričeval na področjih, kjer je za delo potrebno zelo specifično strokovno znanje. In zdravstvo zagotovo sodi v omenjen spekter poklicev.

Pri tem bi se bilo treba vprašati, zakaj se je omenjena gospodična odločila za delo v zdravstvu, če pa lahko vseskozi slišimo opozorila o slabih plačah in preobremenjenosti kadra. Eden od možnih odgovorov bi lahko bil, da zaradi številnih razpisanih delovnih mest in intenzivnejšega zaposlovanja v tej stroki. Morda so zaradi tega kadrovske službe v javnih zavodih premalo kritične do prispelih prijav, posebej če so te posamične.

Druga možna razlaga, zakaj je omenjena gospodična želela postati zdravnica, pa bi lahko bila, da položaj mladih zdravnikov v Sloveniji v primerjavi z drugimi študiranimi glavami vseeno ni tako slab. Diplomiranim zdravnikom je zagotovljeno plačano krajše pripravništvo in sistem specializacij, preko katerega so redno zaposleni, ko še nimajo licence oziroma pogojev za samostojno delo. S tem so postavljeni v precej boljši položaj od mladih, ki so študij zaključili na večini drugih fakultet.

Vendar pa se je treba zavedati, da v Sloveniji potrebujemo visoko izobražene kadre tudi na drugih področjih. Naj spomnim, da smo pred kratkim lahko slišali opozorila, da naj bi nekateri biroji, tudi v lasti profesorjev s Fakultete za arhitekturo, izkoriščali študente za delo, s tem pa zniževali cene, za katere so pripravljeni delati diplomanti fakultete, da lahko pristopijo k strokovnemu izpitu in po dveh letih pridobijo naziv pooblaščenega arhitekta oziroma po recimo petih letih pooblaščenega prostorskega načrtovalca. V omenjenem času, zlasti do prve stopnje, večinoma niso deležni rednih zaposlitev, delajo po projektih, prek s.p.-jev ali v drugih negotovih oblikah zaposlitev.

Če zdravniki rešujejo življenja in pomagajo bolnikom, da se izboljša njihovo bolezensko stanje oziroma počutje, so tudi arhitekti odgovorni za številna življenja. Načrtujejo stanovanjske objekte, tudi z več sto stanovanjskimi enotami, ki morajo biti varni in zagotavljati dobro počutje ljudi, ki v njih bivajo. Načrtujejo mostove, ki so deležni izjemnih prometnih obremenitev in morajo zagotavljati varno uporabo več desetletij. Nenazadnje pa načrtujejo tudi same bolnišnice, kjer zdravniki rešujejo življenja.

Naj spomnim na ljubljanski klinični center. Kompleksnost te arhitekture Stanka Kristla iz leta 1975 še danes omogoča obravnavo bolnikov. Omenjeni arhitekt pa je pojasnil, da je imel pri snovanju objekta v mislih ljudi, stavbo je z različnimi elementi poskušal zasnovati tako, da bi obiskovalcem v dani situaciji vzbujala čim boljše počutje.

Njegovo delo v tem pogledu ni bilo tako zelo drugačno od zdravniškega. Kljub temu pa se položaj mladih diplomantov obeh strok precej razlikuje. Poleg arhitekture pa so v Sloveniji še druga pomembna področja, na katerih so mladi po končani fakulteti zaradi različnih družbenih anomalij potisnjeni v negotove oblike zaposlitve, životarjenje, včasih celo na obrobje družbe.

Pri tem je bistveno vprašanje, zakaj je tako? Enega od odgovorov lahko najdemo v delitvi – javni in zasebni sektor. Zdravstvo je pri nas v večji meri umeščeno v prvega, arhitektura pa v drugega. V javnem sektorju se položaj mladih diplomantov v zadnjem obdobju nekoliko izboljšuje, saj je vlada konec leta 2014 sprejela sklep, da ne podpira sklepanja novih pogodb o volonterskem pripravništvu v javnem sektorju. S tem pa je izboljšala tudi položaj pripravnikov, na primer v vzgoji in izobraževanju.

Drugi pomemben element sta moč in interes stanovskih organizacij. Te na eni strani lahko da nimajo moči in ne morejo vedno uveljavljati svojega vpliva, na drugi pa jih lahko vodijo tudi interesi posameznih skupin, za katere pa ni nujno, da se skladajo z zahtevami mlajših kolegov. Zdravstvena združenja so generalno gledano v precejšnji meri poskrbela za mlajše kolege, čeprav jih v določenih bojih nasproti pristojnemu ministrstvu puščajo same. Na drugi strani pa je drugače v arhitekturi, kjer stanovska organizacija nima takšne moči, prav tako pa najverjetneje med njenimi starejšimi člani obstaja interes za obstoječe stanje.