Nataša LičenNataša Ličen
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović
dr. Hubert Požarnik (foto: Tanja Dominko)
dr. Hubert Požarnik

Votlo narodnjaštvo

Slovenija dr. Hubert Požarnik

Zadnje čase smo spet enkrat priča očitkom na račun nekdanjega slovenskega škofa in filozofa Antona Mahniča. S tem, ko je na primer konec 19. stoletja v reviji Rimski katolik trdo prijel slovenske liberalce, naj bi bil eden glavnih krivcev polarizacije slovenskega političnega življenja, ki je vodila v drugi svetovni vojni do bratomornega obračunavanja ter delitve duhov, ki traja še danes.

Ni dvoma, da so bili nekateri Mahničevi nazori, na primer o mestu žensk v družbi, gledano z današnjimi očmi, preveč omalovažujoči in zato nesprejemljivi. Vendar tega ni mogoče reči za vse njegove nazore. Posebno tisti, ki jih je izrekel na račun liberalnega tabora in njegovega omalovaževanja slovenstva, so še vedno zelo aktualni. Saj na primer ni mogoče spregledati, iz katerega ideološkega gnezda prihaja danes večina zagovornikov svojske multikulturnosti, take, kot je bila svojčas v Babilonu in danes v čakalnicah mednarodnih letališč. Ali pa zagovorniki tega, da bodo prav zasebni multikulturni koktajli in zvarki obogatili ter poživili našo domačo, slovensko »monokulturo«.

Sicer pa Anton Mahnič svoj čas ni bil edini, ki je bil nenaklonjen liberalcem. Pisatelj Ivan Cankar jih je na primer krepko ošvrknil leta 1910 v reviji Naši zapiski. Očital jim je nič več in nič manj kot brezprogramskost in zaslugo za spreminjanje žive besede v fraze ter ideal v pretvezo pa tudi to, da evangelij, ki ga oznanjajo v svojem jedru, ni nič drugega kot svetovni nazor plehkega meščanstva in kapitala. Še pred tem, marca 1900, je pisal Cankar svojemu bratu, da je liberalna stranka posebno nevarna. »Ta stranka«, tako pisatelj, »je zapravila polovico narodovega duševnega kapitala. .. Živi se zlagano od idealnih fraz in podlih dejanj.« Enako hudo so tisti čas zgrabili liberalce tudi drugi ugledni Slovenci. Politik Anton Dermota je zapisal: »Liberalizem na Slovenskem ni bil in ni princip napredka.« Najbolj pa so vsi obsojali »narodnjaštvo« liberalcev, ki je bilo hudo votlo, saj slovenska liberalna inteligenca nikoli ni iskala stika z našim ljudstvom, ampak je bila vseskozi vzvišena nad njim in gluha za resnične potrebe. In taka je tudi danes.

Recimo bobu bob; našim zagovornikom multikulturnosti v resnici sploh ni do ohranitve naše kulture. Zato vedno govorijo o multikulturni družbi in nikoli o multikulturnem narodu. Kajti tedaj bi se njihove zahteve hitro izkazale za nesmiselne, saj ni naroda, ki ne bi imel sebi lastne kulturne značilnosti, pač pa bi bil le skupek z vseh vetrov prinesenih kultur.

Zato je naravnost bogokletno, da se imajo slovenski liberalci danes za nekakšno »sol naroda« in za edine pristojne in sposobne voditi ga. Že zdavnaj so mnogi, med njimi tudi naš Janez Evangelist Krek, pisali in opozarjali, da umirajo narodi od nazorov, ki so lastni liberalizmu. In ne samo narodi. S tem, ko skuša odpraviti vse božja in naravna merila ter pravila, spremeniti svobodo v samovoljo, ločiti pravice in dolžnosti ter svobodo in odgovornost, slabiti ljudem čut za pravo lestvico vrednot, ustoličiti koristoljubje za glavni motiv človeka in še bi lahko našteval, grozi liberalizem pahniti celotno človeštvo v kulturno in duhovno krizo.

Ob vsem, čemur smo danes priča, zares ni bilo odveč, da nas je papež Janez Pavel II ob svojem obisku v Sloveniji leta 1996 spomnil, da smo ohranili skozi stoletja svojo samobitnost samo s pomočjo jezika in kulture, ki so ju gojili slovenski rodovi v preteklosti in dodal: »Cerkev bo tudi v prihodnje zvesti varuh vašega zgodovinskega spomina in najbolj plemenitih tradicij. Samo živa in bogata narodna kultura vas bo obvarovala pred nevarnostjo, da se pomešate in celo izginete v svetu, ki je vse bolj izpostavljen izenačevanju in sivi poenotenosti. Obenem pa vam bo prav ona omogočila, da se s svojimi darovi v zboru narodov popolnoma enakopravno z drugimi deželami vključite v novo Evropo. Naj vaše napore spremlja zavest, da je bila krščanska vera v dolgi in veliki zgodovini Slovenije bistvena sestavina njene kulture… Zvestoba tej kulturi, prežeti s krščansko vero je najboljše jamstvo za vašo prihodnost.« 

Slovenija, Komentar tedna
Mateja Sečnik je Slovenska kmetica leta 2025 (photo: Vir: FB Mateje Sečnik) Mateja Sečnik je Slovenska kmetica leta 2025 (photo: Vir: FB Mateje Sečnik)

Mateja Sečnik je slovenska kmetica leta 2025

V Zagorju ob Savi je v tem tednu potekala slovesnost Zveze kmetic Slovenije, na kateri so razglasili Slovensko kmetico leta 2025. To je postala Mateja Sečnik z Butajnove nad Horjulom, članica ...

Duhovnik Štefan Pavli (photo: Maja Morela ) Duhovnik Štefan Pavli (photo: Maja Morela )

Od tovarne do oltarja

Ob 70. osebnem jubileju duhovnega pomočnika v Župniji Ljubljana Koseze Štefana Pavlija, smo ga povabili k pogovoru v oddaji Naš gost. Ob tej življenjski obletnici smo se ozrli na prehojeno pod od ...

p. Branko Cestnik (photo: Tanja Dominko) p. Branko Cestnik (photo: Tanja Dominko)

Ideologija politične korektnosti je terjala žrtev

Tragedija v Novem mestu, v kateri je ugasnilo življenje priljubljenega občana, je med drugim odmevala v oddaji Spoznanje več, predsodek manj na našem radiu. Moški, ki je umrl, potem ko ga je ...

Nika in Matic Dolenc (photo: Maja Morela) Nika in Matic Dolenc (photo: Maja Morela)

Poročni dan mine, zakon pa ostane za vse življenje

Zazrti v podatke Statističnega urada Republike Slovenije o sklenjenih poročnih zvezah in razvezah, vidimo zanimive številke (Sklenitve in razveze zakonskih zvez, 2022). V letu 2022 je bilo 6.768 ...

Avdio player - naslovnica