Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Mark GazvodaMark Gazvoda
Petra StoparPetra Stopar
dr. Hubert Požarnik (foto: Tanja Dominko)
dr. Hubert Požarnik

Votlo narodnjaštvo

Slovenija | 22.02.2019, 14:30 dr. Hubert Požarnik

Zadnje čase smo spet enkrat priča očitkom na račun nekdanjega slovenskega škofa in filozofa Antona Mahniča. S tem, ko je na primer konec 19. stoletja v reviji Rimski katolik trdo prijel slovenske liberalce, naj bi bil eden glavnih krivcev polarizacije slovenskega političnega življenja, ki je vodila v drugi svetovni vojni do bratomornega obračunavanja ter delitve duhov, ki traja še danes.

Ni dvoma, da so bili nekateri Mahničevi nazori, na primer o mestu žensk v družbi, gledano z današnjimi očmi, preveč omalovažujoči in zato nesprejemljivi. Vendar tega ni mogoče reči za vse njegove nazore. Posebno tisti, ki jih je izrekel na račun liberalnega tabora in njegovega omalovaževanja slovenstva, so še vedno zelo aktualni. Saj na primer ni mogoče spregledati, iz katerega ideološkega gnezda prihaja danes večina zagovornikov svojske multikulturnosti, take, kot je bila svojčas v Babilonu in danes v čakalnicah mednarodnih letališč. Ali pa zagovorniki tega, da bodo prav zasebni multikulturni koktajli in zvarki obogatili ter poživili našo domačo, slovensko »monokulturo«.

Sicer pa Anton Mahnič svoj čas ni bil edini, ki je bil nenaklonjen liberalcem. Pisatelj Ivan Cankar jih je na primer krepko ošvrknil leta 1910 v reviji Naši zapiski. Očital jim je nič več in nič manj kot brezprogramskost in zaslugo za spreminjanje žive besede v fraze ter ideal v pretvezo pa tudi to, da evangelij, ki ga oznanjajo v svojem jedru, ni nič drugega kot svetovni nazor plehkega meščanstva in kapitala. Še pred tem, marca 1900, je pisal Cankar svojemu bratu, da je liberalna stranka posebno nevarna. »Ta stranka«, tako pisatelj, »je zapravila polovico narodovega duševnega kapitala. .. Živi se zlagano od idealnih fraz in podlih dejanj.« Enako hudo so tisti čas zgrabili liberalce tudi drugi ugledni Slovenci. Politik Anton Dermota je zapisal: »Liberalizem na Slovenskem ni bil in ni princip napredka.« Najbolj pa so vsi obsojali »narodnjaštvo« liberalcev, ki je bilo hudo votlo, saj slovenska liberalna inteligenca nikoli ni iskala stika z našim ljudstvom, ampak je bila vseskozi vzvišena nad njim in gluha za resnične potrebe. In taka je tudi danes.

Recimo bobu bob; našim zagovornikom multikulturnosti v resnici sploh ni do ohranitve naše kulture. Zato vedno govorijo o multikulturni družbi in nikoli o multikulturnem narodu. Kajti tedaj bi se njihove zahteve hitro izkazale za nesmiselne, saj ni naroda, ki ne bi imel sebi lastne kulturne značilnosti, pač pa bi bil le skupek z vseh vetrov prinesenih kultur.

Zato je naravnost bogokletno, da se imajo slovenski liberalci danes za nekakšno »sol naroda« in za edine pristojne in sposobne voditi ga. Že zdavnaj so mnogi, med njimi tudi naš Janez Evangelist Krek, pisali in opozarjali, da umirajo narodi od nazorov, ki so lastni liberalizmu. In ne samo narodi. S tem, ko skuša odpraviti vse božja in naravna merila ter pravila, spremeniti svobodo v samovoljo, ločiti pravice in dolžnosti ter svobodo in odgovornost, slabiti ljudem čut za pravo lestvico vrednot, ustoličiti koristoljubje za glavni motiv človeka in še bi lahko našteval, grozi liberalizem pahniti celotno človeštvo v kulturno in duhovno krizo.

Ob vsem, čemur smo danes priča, zares ni bilo odveč, da nas je papež Janez Pavel II ob svojem obisku v Sloveniji leta 1996 spomnil, da smo ohranili skozi stoletja svojo samobitnost samo s pomočjo jezika in kulture, ki so ju gojili slovenski rodovi v preteklosti in dodal: »Cerkev bo tudi v prihodnje zvesti varuh vašega zgodovinskega spomina in najbolj plemenitih tradicij. Samo živa in bogata narodna kultura vas bo obvarovala pred nevarnostjo, da se pomešate in celo izginete v svetu, ki je vse bolj izpostavljen izenačevanju in sivi poenotenosti. Obenem pa vam bo prav ona omogočila, da se s svojimi darovi v zboru narodov popolnoma enakopravno z drugimi deželami vključite v novo Evropo. Naj vaše napore spremlja zavest, da je bila krščanska vera v dolgi in veliki zgodovini Slovenije bistvena sestavina njene kulture… Zvestoba tej kulturi, prežeti s krščansko vero je najboljše jamstvo za vašo prihodnost.« 

Slovenija, Komentar tedna
Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...

Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec) Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec)

Kako in kaj jesti

Z dr. Karin Kanc, doktorico medicine, specialistko interne medicine, iz zasebne ordinacije Jazindiabetes, tudi integrativno psihoterapevtko, smo ob Svetovnem dnevu sledkorne bolezni, ob Tednu ...