Papež: Ljudje od nas pričakujejo konkretne ukrepe

21.02.2019, 10:26 Marjana Debevec

Verjeli mi niso niti starši, niti cerkveni predstavniki. Zakaj mi tudi Bog ni pomagal? S temi besedami ene od žrtev spolne zlorabe so v sinodalni dvorani v Vatikanu dopoldne začeli srečanje predsednikov škofovskih konferenc z vsega sveta in predstavnikov redovnih ustanov. Po uvodni molitvi je zbrane nagovoril papež Frančišek. Povabil jih je, da bi se v poslušnosti pustili voditi Svetemu Duhu ter tako prisluhnili kriku malih, ki zahtevajo pravičnost.

Sveti oče je spregovoril o teži pastoralne in cerkvene odgovornosti, ki od njih zahteva, da skupaj v duhu sinodalnosti in globoke iskrenosti razpravljajo o zlu, ki je prizadelo Cerkev in celotno človeštvo. »Sveto Božje ljudstvo od nas ne pričakuje le preproste obsodbe, ampak tudi konkretne in učinkovite ukrepe«, je zatrdil.

Udeležencem je razdelil nekatere predloge, ki so jih pripravile različne škofovske konference. Ob sklepu pa je Svetega Duha prosil, »naj nas v teh dneh podpira ter nam pomaga to zlo preobraziti v priložnost za zavedanje in očiščenje. Devica Marija naj nas razsvetli, da bi poskušali ozdraviti hude rane, ki jih je škandal pedofilije povzročil v malih, pa tudi v verujočih«, je svoj nagovor sklenil papež. Frančišek.

Filipinski kardinal Antonio Loius Tagle je zatem razmišljal o tem, da bi pastirji morali poznati trpljenje svojega ljudstva in mu pomagali zdraviti rane.

Na primeru Jezusa, ki je učencem pokazal svoje rane, je poudaril, da je srečanje z ranami človeštva znamenje naše vere. Apostol Tomaž se je Jezusovih ran hotel celo dotakniti. » Nimam pravice izpovedati svoje vere v Boga, če ne vzamem resno bolečine mojega bližnjega. Vera brez tega, da bi videli trpljenje ljudi, je le iluzija. Kako lahko izpovedujemo vero v Kristusa in obenem zapremo oči pred ranami, ki so jih povzročile zlorabe?«, je bil odločen kardinal Tagle in dodal: »Jezus nas tudi opominja, da so rane pogosto prizadejane zaradi slepoti po ambiciji in hlepenju po oblasti, ki nedolžne obsodijo, da umrejo kot kriminalci. Kristusove rane nosijo znamenja nedolžnega trpljenja, pa tudi znamenja naše šibkosti«, je dejal.

Pogosto rane drugih spregledamo tudi zato, ker se bojimo srečati se s svojo ranljivostjo, ali pa se bojimo trpeti. In kako žrtvam pomagamo zdraviti rane? Sama pravičnost po besedah kardinala Tagleja še ni dovolj. Nase moramo vzeti njihove bolečine. »Kot Cerkev naj bi še naprej hodili s tistimi, ki so jih zlorabe globoko ranile, gradili zaupanje, zagotovili brezpogojno ljubezen in jih nenehoma prosili za odpuščanje«, je med drugim še dejal Tagle.

Nadškof Charles Scicluna pa je predstavil postopke, do katerih imajo žrtve pravico v primeru spolnih zlorab. »Kot pastirji Gospodove črede na smemo podcenjevati potrebe, da se soočimo z globokimi ranami žrtev spolnih zlorab s strani duhovnikov.«

Žrtve po njegovih besedah niso ranjene samo na telesu, ampak tudi v duši. Poleg drugih jasnih ukrepov za zaščito otrok in ranljivih odraslih, pa je nadškof Scicluna izpostavil tudi pravilno formacijo v bogoslovjih v duhu zavedanja človekovih pravic in zdravega nauka Cerkve. Škofe je še povabil, naj bodo dobro pozorno na moralno življenje zaupanih jim duhovnikov.

Na žalost so nekateri med zbranimi, pa tudi njihovi predhodniki, naredili napake, ko teh žrtev niso priznali. Zato naj bi v teh dneh našli skupen odgovor, kako pravilno ukrepati v luči iskrenosti in transparentnosti. Pri tem naj bi jih vodilo duhovno spreobrnjenje.