V Komnu spomin na Vinka Vodopivca

Cerkev na Slovenskem | 03.12.2018, 09:41 Marta Jerebič

V Komnu so včeraj obeležil spomin na priljubljenega primorskega duhovnika in skladatelja Vinka Vodopivca, delujočega predvsem v Kromberku pri Gorici ob izteku 140-letnice njegovega rojstva.

Komenski cerkveni zbor je pod vodstvom Nežke Gec in Marte Štolfa ob odlični orgelski spremljavi Kristine Štemberger pri maši, ki jo je vodil domači župnik Marjan Jakopič, pel Vodopivčeve pesmi Ni cvetja na tratah ledenih, Tisoč slavospevov krasnih, ki so si jo komenski pevci izbrali za svojo himno, Sv. Jurij in druge. Vinka Vodopivca, njegovo delo in povezavo s Komenci sta predstavili domačinki Doroteja Božič in Ivanka Uršič, ki je v cerkvi sv. Jurija do Božiča o Vodopivcu postavila na ogled razstavni pano.

V obdobju med obema vojnama, ko je bilo slovenstvo močno na preizkušnji in je bila vloga pesmi neprecenljiva, so v Kromberk, ki je postal pomembno kulturno žarišče na Goriškem, zahajali vodilni goriški kulturniki: glasbeniki brata Jožko in Lojze Bratuž, Venceslav Bele, Emil Komel ter duhovnika pesnik Filip Terčelj in Stanko Medvešček.

»Svojevrstna in preprosta zvočnost ter jasna in iskrena spevnost njegovih melodij je našla pot med široke množice.« so besede Vojka Pavlina, dirigenta Moškega pevskega zbora Kromberški »Vodopivci«, duhovnika Stanka Medveščka pa: »Bil je eden tistih, ki so ohranjali in vzpodbujali vztrajnost Primorske in s tem namenom je tudi izbiral pesmi v pesmarice, da je z njimi utrjeval slovensko zavest.«

Vinka Vodopivca s Komnom in cerkvijo Sv. Jurija povezujeta takratna dekan Viktor Kos in kaplan Srečko Šuligoj: poklonil jima je kar dve skladbi v čast cerkvenega zavetnika - »Sv. Jurij, mučenec« v novoletnem voščilu 27. 12. 1949 ter »Sv. Jurij« 5. 2. 1952, pol leta pred smrtjo, v zahvalo Viktorju Kosu, ki mu je pomagal prepisati Latinsko mašo v čast sv. Frančiška po glasovih, potem, ko se je dekanu Kosu v pismu 18. 12. 1951 potožil, da mu duh sicer ne peša, pač pa ima težave z očmi.

Ivan Uršič, s povzetki iz prispevkov Ivanke Uršič in Jurija Rose iz Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici ob tamkajšnji razstavi o Vinku Vodopivcu