Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Jakob ČukJakob Čuk
Alen SalihovićAlen Salihović

Mlade straši strah odraslih

Slovenija | 29.11.2018, 18:00 Nataša Ličen

Mladi danes niso kaj dosti drugačni od mladih prejšnjih generacij, smo slišali v oddaji Mladoskop ob tednu Karitas. Zakaj potem vse več mladih potrebuje strokovno psihiatrično pomoč in celo zdravila proti depresivnim stanjem, smo se vprašali v nadaljevanju pogovora. Morda jim ne damo priložnosti, da bi se izrazili, izstopili iz včasih utesnjujočega kalupa družbenih norm.

Mladi so zadovoljni, ko se lahko izrazijo

Tatjana Rupnik, strokovna vodja preventivnega programa »Popoldne na cesti: »Veliko se srečujem z mladimi. Če primerjam njihovo mladost s svojo, je velika razlika, še največja je v tem, da so precej prepuščeni sami sebi, starejši želimo iz njih ustvariti nek družbeni ideal. Tudi sama moram včasih narediti korak nazaj in mladostniku prepustiti svojo pot, da se izrazi skozi svoje želje, talente in potrebe. Mladostnik se tako čuti sprejetega in je zadovoljen.«

Samo, da naš ne bi bil drugačen

Drago Sukič, vodja terapevtske skupnosti za dvojne diagnoze pri Zavodu Pelikan: »V osnovi mladostniki niso nič kaj dosti drugačni, kakršni smo bili mi ali generacije pred nami. Srečujejo se seveda z drugačnimi izzivi, toda vsi smo iskali in iščemo odnos. Družba iz nekih strahov okrog njih ali prednje postavlja okvire, ob tem pa jim ne prisluhne. Mladi čutijo strah pri učiteljih, starših, in zaradi tega se ne počutijo varne. Izgubijo se v tem strahu. Ne kažemo jim jasnih smernic. Mladi pa jih potrebujejo, potrebujejo smisel, vrednost življenja.«

Preveč je tendence po etiketiranju

Drago: »Danes je veliko nekih diagnoz, osebnostnih motenj, etiket, odrivanja v stran … , potem pa nastopajo pojavi zasvojenosti. Mladi želijo biti sprejeti, slišani, želijo imeti svoj prostor. Mi pa jih z etiketami odrinemo nekam, kjer se ne znajdejo najbolje in potem nastopijo duševne motnje. Kemične zasvojenosti danes niso največji problem, večji so ne-kemične zasvojenosti. Tatjana: »Veliko otrok ima danes različne odločbe, oziroma diagnoze. V mislih imam primer deklice, ki razmišlja in govori tako: »Jaz nič ne zmorem, nič ne znam, v življenju ne bom ničesar dosegla.« To je težko gledati, žal je tega vedno več, označb otrok. S tem gremo korak nazaj, namesto, da bi šli naprej.«

Zloraba substanc lahko pri nekom ne pušča dolgoročnih posledic, pri drugem pa lahko prebudi psihozo

Drago: »Potreba tveganja pri mladostnikih je razumljiva. V to ne vstopajo razumsko. Pri nekaterih ni nobenih težav, pri drugih pa se zaradi zlorabe substanc, recimo marihuane, lahko prebudi psihoza. Pri nekaterih to sčasoma izzveni, pri drugih ostane. Pri svojem delu velikokrat prepoznavamo, da starši zaradi neprisotnosti potem pozneje to želijo nadoknaditi, z dobrim namenom, toda pogosto slabim učinkom. Ko nas otrok potrebuje, ko raste in gre skozi preobrazbo ter različne odnose, takrat je treba biti z njimTatjana: »Odvisnost od telefonov, računalnikov je danes velik problem. Za to niso krivi mladostniki. Če že v drugem razredu otrokom določamo uporabo elektronike za opravljanje domačih nalog, je to lahko težava. V našem programu zato strmimo k drugačnemu preživljanju časa, ko pridejo otroci k nam, ni elektronike. Seminarsko naredimo tako, kot smo jo delali včasih, potem pa jo lahko doma naredi še na računalniku, če želi. Otrok želi biti slišan.«

Kjer so vključeni starši, je rezultat drugačen

Delajmo na sebi, duhovno in osebnostno rastimo in se razvijajmo. Kjer starši to razumejo, delajo na tem, na odnosu, so spremembe očitne. »Zaupajmo si, osnovno zaupanje je nujno. Treba je zdržati. Med ljudmi se krepi potreba po odnosih in človek na dolgi rok gotovo ne bo zadovoljen z nadomestki, kot so tehnika in ostale materialne stvari. Smo v prehodnem obdobju, človek danes misli, da ga bo to osrečilo, vse več staršev pa prihaja do spoznanja, da je bolje imeti nekoliko manj moden avto in imeti več časa za otroka. Bodimo si na voljo. Radi smo skupaj in vzdržujmo to.« Na škofijski Karitas Koper imajo željo ustanoviti Dnevni center Bogdana Žorža. Naslednje leto začnejo s programom pomoči tudi staršem, ki se znajdejo v različnih stiskah in težavah.

Slovenija, Cerkev na Slovenskem, Sociala, Oddaje
Melita Košir in Jure Sešek (photo: Rok Mihevc) Melita Košir in Jure Sešek (photo: Rok Mihevc)

Melita odhaja, Mavrica ostaja ...

Letošnja jesen je odnesla poletje, prinesla praznovanje naše radijske obletnice, v soboto pa naznanila tudi menjavo na uredniškem mestu revije Mavrica. Otroški mesečnik izhaja pri Založbi Družina, ...

Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec) Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec)

Kako in kaj jesti

Z dr. Karin Kanc, doktorico medicine, specialistko interne medicine, iz zasebne ordinacije Jazindiabetes, tudi integrativno psihoterapevtko, smo ob Svetovnem dnevu sledkorne bolezni, ob Tednu ...