Rožni venec – molitev, ki povezuje, posvečuje in prečiščuje

Novice | 07.10.2025, 21:46 Alen Salihović

Mesec oktober je v Katoliški cerkvi že tradicionalno posvečen Devici Mariji in molitvi rožnega venca. Na praznik Rožnovenske Matere Božje, 7. oktobra, smo se verniki zbrali pri Mariji Pomagaj na Brezjah, kjer so praznovanje obhajali skupaj s sodelavci Radia Ognjišče. Dogodek je bil prežet z molitvijo, zahvaljevanjem in prošnjami za mir, spravo ter poglobitev vere.

Rožni venec – molitev, ki odpira srce Bogu in prinaša mir

Slovesnost se je začela ob 18. uri z molitvijo veselega in svetlega dela rožnega venca. Ob 19. uri je sledila sveta maša, ki jo je daroval celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž, po njej pa smo skupaj zmolili še žalostni in častitljivi del.

Gvardijan bazilike p. Tadej Inglič je v uvodu romarje in poslušalce Radia Ognjišče povabil k skupni molitvi: »Dobrodošli na Brezjah ob prazniku Rožnovenske Matere Božje. Skupaj želimo moliti za mir, kot nas k temu spodbuja papež. Letos obhajamo tudi 125-letnico posvetitve tega svetišča – naj bo to priložnost, da pripravimo svoja srca na srečanje z Gospodom.«

Rožni venec – zaklad slovenske vere in kulture

V pridigi je škof Matjaž poudaril pomen rožnega venca kot molitve, ki ima v življenju vernika izjemno globino in moč. »Rožni venec je najlepše srečanje dneva in najkrajša pot v nebesa,« je spomnil na besede blaženega Carla Acutisa. »Je molitev, ki nas povezuje z Marijo, z Bogom in drug z drugim. Postal je del naše verske in kulturne identitete.«

Po njegovih besedah rožni venec deluje na tri ključne načine: povezuje, posvečuje in prečiščuje. »Ko molimo, postajamo ena družina – tudi če molimo sami. Ko izgovarjamo besede molitve, vstopamo v zgodbo odrešenja in dovolimo, da nas Božja beseda spreminja. In ko pred Boga prinašamo svoje prošnje in stiske, nas molitev pomirja, očiščuje in odpira za Božjo milost,« je pojasnil škof.

Molitev za tri temeljne potrebe današnjega časa

Praznik rožnovenske Matere Božje je bil priložnost za poglobljeno razmišljanje o treh velikih namenih, ki jih Cerkev posebej izpostavlja: molitvi za mir, za spravo in za vero.

Mir v svetu: Praznik rožnovenske Matere Božje ima svoje korenine v zgodovini – papež je praznik uvedel po zmagi krščanske zveze v bitki pri Lepantu leta 1571, ki jo je Cerkev pripisala prav molitvi rožnega venca. »Tudi danes svet potrebuje Božji poseg za mir. Molimo za Ukrajino, Gazo, Izrael in za vse kraje, kjer vladata nasilje in sovraštvo. Posebej se spomnimo preganjanih kristjanov, ki so v številnih državah zaradi svoje vere še vedno preganjani in ubiti,« je poudaril škof.

Sprava v narodu: Drugi veliki namen molitve je sprava med ljudmi. »Rana razdeljenosti, ki jo nosimo Slovenci, se lahko zaceli le z Božjo milostjo, ki bo najprej očistila nas same. Spomnimo se žrtev, ki so v času in po drugi svetovni vojni umirali z rožnim vencem v rokah in z odpuščanjem v srcu,« je dejal škof in spomnil na pričevanje Franca Kozine, ki opisuje, kako so ob smrti molili rožni venec – najprej tiho, nato vedno glasneje, medtem ko so jih stražarji tepli.

Poglobitev vere: Tretja prošnja je namenjena krepitvi osebne vere. »Naša vera se je pogosto skrčila na besede in zunanje oblike. Gradili smo cerkve, nismo pa dopustili, da bi vera spreminjala naše odnose. Če nas vera ne bo prenovila od znotraj, bo naša kultura izgubila moč in jo bo zamenjala druga, ki bolj ljubi življenje,« je opozoril škof. »Potrebujemo vero, ki spreminja sovraštvo v ljubezen, razdor v edinost in nas vodi k resničnemu evangeljskemu življenju.«

Molitev, ki daje moč

Ob koncu nagovora je škof Matjaž povabil vernike, naj ostanejo zvesti molitvi rožnega venca in jo živijo kot pot bližine z Bogom: »Naj nas Marijin pogled spremlja v vsakdanjem življenju. Naj bomo odprti za Božjo besedo in pripravljeni odgovoriti nanjo z iskrenostjo, ljubeznijo in z vsem svojim življenjem.«