Pregled domačih dogodkov od 23. novembra do 30. novembra 2018

Slovenija | 01.12.2018, 07:00 Andrej Šinko

Dogajanje v preteklih dneh je zaznamovala razprava v državnem zboru o dvigu minimalne plače in odgovornosti za prodajo NLB po tako nizki ceni. Vlada je na mesto načelnice Generalštaba Slovenske vojske imenovala Alenko Erménc. Na Radiu Ognjišče smo vstopili v petindvajseto leto delovanja, v Tednu Karitas pa je potekal tradicionalni Klic dobrote.

CERKEV

Radio Ognjišče je v preteklih dneh obeležil 24 let delovanja. Praznovanje se je začelo z Gala koncertom v ljubljanskem Cankarjevem domu, zaključilo pa v tem tednu s sveto mašo v kapeli Zavoda sv. Stanislava, in okroglo mizo, na kateri sta sodelovala dr. Jože Dežman in dr. Jože Možina.

Sveto mašo je ob somaševanju nadškofa Alojz Urana, msgr. Franca Boleta in msgr. Francija Trstenjaka ter drugih duhovnikov, daroval ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar, ki je dejal, da v Radiu Ognjišče vidi Cerkev v malem, ki živi svojo krstno in birmansko poklicanost. »Pogosto slišim v domovih, posebno pri starejših in bolnih, da je Radio Ognjišče stalni spremljevalec ljudi. To je zaradi različnih radijskih oddaj, poročil in glasbe. Še posebej pa so starejši hvaležni za prenos svetih maš in skupnih molitev. Zelo so hvaležni za razlago Božje besede in različnih dogodkov v Cerkvi. Moja mama, ki ima 82 let, zavzeto spremlja vse to in velikokrat mi naroča, naj se zahvalim temu in drugič drugemu sodelavcu in duhovnikom za tako lepe stvari, ki jih doživlja preko Radia Ognjišče.«

Glavni urednik Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak se je zahvalil poslušalcem za podporo ter napovedal jubilejno leto. To po njegovih besedah ne bo samo leto obujanja spominov, ampak bo tudi nova priložnost, da se sodelavci radia izkažemo v ustvarjanju programa, in sicer v želji, da zvesti poslušalci postanejo še bolj zvesti, hkrati pa se nam pridružijo še novi poslušalci.

Na Klicu dobrote zbrali več kot 208.000 evrov

Slovenska karitas je v Tednu Karitas v sodelovanju z RTV Slovenija in Radiem Ognjišče v celjski dvorani Golovec pripravila že 28. dobrodelni koncert Klic dobrote. Letos je potekal pod geslom Mladost iz korenin modrosti, za družine v stiski pa je bilo zbranih zbranih več kot 208 tisoč evrov. Darove je v klicnem centru v Ljubljani sprejemalo 71 prostovoljcev iz Mlade karitas, pridružil pa se jim je tudi predsednik države Borut Pahor.

Pred koncertom so sodelavci Karitas poromali na Slomškovo Ponikvo, kjer je sveto mašo daroval predsednik Slovenske karitas mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Ob tem je za Radio Ognjišče dejal, da s sodelavci Karitas potrebujejo skupne trenutke ob oltarju, da nabirajo moči in se Bogu zahvaljujejo za prejete darove. »Ne moremo služiti, če smo notranje prazni. Samo ko smo napolnjeni z Božjo dobroto, Božjim usmiljenjem, lahko to delimo z drugimi.«

Karitas z zbranimi sredstvi na Klicu dobrote vsako leto pomaga več kot 20 tisoč družinam po vsej Sloveniji. V tem tednu so v večjih centrih pripravili tudi Dan odprtih vrat, ponekod so zbirali kmečke pridelke in hrano, drugje pa so dan izkoristili za predstavitev dejavnosti morebitnim novim prostovoljcem.

Drugi dogodki v krajevni Cerkvi

Slovenska škofovska konferenca se je zbrala na plenarni seji. V ospredju zasedanja je bila pastorala po krstu do vstopa v šolo. O tem, zakaj je ta tema pomembna, je ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore dejal: »Ker dostikrat čutimo največjo zadrego, kako vstopati v te mlade družine, ki imajo veliko opravka same s sabo, in se lahko zgodi, da jih po krstu lahko srečamo šele po tem, ko pripeljejo otroka v vpis v veroučno šolo.«

V dvorani Leona Štuklja v Novem mestu se je v tem tednu s slovesno sveto mašo sklenil desetdnevni misijon treh novomeških župnij pod geslom Jezus, daj mi žive vode. Kot je ob začetku bogoslužja povedal novomeški ordinarij, škof Andrej Glavan, bodo prosili, da bi semena misijona obrodila obilen sad večje pravičnosti, ljubezni, bogatejših odnosov vsepovsod in da bi z večjim navdušenjem sledili klicu svetosti.

POLITIKA IN GOSPODARSTVO

Vladni pogajalci so s koordinacijo stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, parafirali stavkovni sporazum. Za podpis sporazuma morajo na sindikalni strani v nadaljevanju pridobiti še mandat organov posameznih sindikatov, a vse kaže, da za 5. december napovedane stavke ne bo. Po Počivavškovem mnenju je ključno, da so v pogajanjih zagotovili, da bodo višje plače prejeli vsi javni uslužbenci, tudi zaposleni do 26. plačnega razreda. Stavkovni sporazum dogovorjen z vlado pa je podprlo tudi več kot 36 tisoč zaposlenih v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi.

Poslanci o minimalni plači in nizki prodajni ceni NLB

Državni zbor je sklenil, da je predlog novele zakona o minimalni plači primeren za nadaljnjo obravnavo. Po njem naj bi se minimalna plača s sedanjih približno 638 evrov neto prihodnje leto zvišala na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Poleg tega bi iz nje izključili vse dodatke, z letom 2021 pa uvedli formulo za njen izračun. Predlog podpirajo tako v Levici, ki je predlagatelj, kot v koalicijskih strankah. Ministrica za delo in socialne zadeve Ksenija Klampfer je dejala: »Vlada si prizadeva za ureditev in določitev minimalne plače, ki bi zagotavljalo dostojno življenje zaposlenim in spodbuden gospodarski razvoj.« Ob tem je dodala, da mora celoten proces potekati v socialnem dialogu.

Vendar pa tega ni bilo, pravijo v gospodarstvu in opoziciji. Poslanec NSi Jožef Horvat je poudaril, da se je vlada povišanja minimalnih plač lotila na napačen način. V stranki menijo, da bo parcialni dvig plač porušil razmerja med tarifnimi razredi, zato se jim zdi primernejša rešitev dvig splošne dohodninske olajšave. V gospodarstvu ob tem opozarjajo, da se bodo določena podjetja zaradi omenjenih sprememb zašla v težavah in bodo zmanjševala število zaposlenih.

Zaposleni v treh podjetjih skupine Sij na Ravnah na Koroškem so v tem tednu izvedli opozorilno stavko. Po navedbah sindikata se stavki ni pridružila zgolj petina od 1700 zaposlenih. Delavci zahtevajo zvišanje plače in socialni dialog, vodstvo pa meni, da stavka ni bila potrebna.

Parlamentarni odbor za finance in monetarno politiko pa je razpravljal o škodi, ki je po mnenju poslancev opozicijskih SDS, NSi in SNS nastala zaradi zamude pri prodaji Nove ljubljanske banke. Poslanci omenjenih strank so opozarjali, da bi lani iztržili 41 milijonov evrov več, a je Cerarjeva vlada postopek prodaje ustavila. »Cena je takšna kot jo določa trg, ponavljamo pa, da lanskoletna odložitev prodaje s strani vlade Mira Cerarja, ki je bila politična odločitev, je botrovala k temu, da je cena tako nizka. Če bi lani prodali banko, bi dosegli znatno višjo ceno,« je dejal poslanec NSi Jernej Vrtovec.

Predstavniki finančnega ministrstva in Slovenskega državnega holdinga so vse očitke zanikali, predlog sklepa, naj se terja odgovornost prejšnje vlade, pa na koncu ni dobil zadostne podpore. O odgovornosti pri prodaji NLB bo državni zbor razpravljal prihodnji teden.

Premier Marjan Šarec je podjetja, ki so delno ali večinsko v državni lasti, pozval, naj razmislijo glede oglaševanja v medijih, ki širijo sovražne vsebine, ter se vprašajo, ali želja po dobičku upravičuje strpnost do nestrpnosti. Omenjen poziv je bil deležen ostrega odziva. V Združenju novinarjev in publicistov so ocenili, da gre za enega največjih pritiskov oblastnikov na medije v zadnjih letih. Pravniki Andraž Teršek, Matej Avbelj, Jurij Toplak in Jernej Letnar Černič pa so zapisali, da premier tvega resno prestopanje meje politično sprejemljivega.

Vlada o kadrovskih zadevah

Generalmajorka Alenka Erménc je na slovesnosti v tem tednu prevzela bojni prapor Slovenske vojske in s tem funkcijo načelnice Generalštaba Slovenske vojske. Gre za prvo žensko, ki je zasedla omenjeni položaj v katerikoli članici NATA. »Dolžnost načelnice generalštaba sprejemam z največjo mero odgovornosti do Slovenske vojske in domovine, največjim spoštovanjem do predhodnika in tistih, ki so me imenovali, ter z neomajno odločnostjo narediti vse potrebno za našo vojsko,« je dejala Ermenčeva.

Državni zbor pa je v tem tednu na tajnem glasovanju potrdil Katjo Šugman Stubbs na mesto ustavne sodnice. Na položaju bo nasledila Jadranko Sovdat, ki se ji mandat izteče 19. decembra. Znan pa je tudi kandidat za novega ministra za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Stranka SAB je premierju Marjanu Šarcu predlagala dolgoletnega direktorja Javnega gospodarskega zavoda Brdo Iztoka Puriča. Poslancem naj bi se predstavil naslednji teden.

DRUŽBA IN KULTURA

Letošnji mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, ki ga obeležujemo 25. novembra, je potekal pod geslom Pobarvajmo svet v oranžno in podnaslovom Prisluhni tudi meni. Z njim so se začeli akcijski dnevi proti nasilju nad ženskami, ki bodo potekali do mednarodnega dneva človekovih pravic, 10. decembra. Za izkoreninjenje nasilja nad ženskami in predvsem njihovo spoštovanje si prizadeva tudi Karitas z zavodom Samarijan v sklopu katerega deluje več materinskih domov in varnih hiš v Sloveniji.

V sklopu kampanje Čas je za kulturo in umetnost je večina krovnih in stanovskih združenj v kulturi na vlado naslovila pismo, v katerem se zavzemajo, da se v sklopu rebalansa proračuna za prihodnje leto poveča tudi proračun za kulturo. Kulturniki so kampanjo oblikovali maja, v sklopu predvolilnega dogajanja. Z njo pa so že tedaj skušali opozoriti na nezavidljiv položaj kulture in pozivali k iskanju rešitev. Oblikovali so štiri skupne zahteve, med njimi zahteva za povišanje proračuna že leta 2019, od te točke dalje pa zviševanje za pet odstotkov na letni ravni.

Pred dnevi je pri Celjski Mohorjevi izšel obsežen Leksikon filozofije nadškofa Antona Stresa. Doslej najobsežnejši in najtemeljitejši leksikon filozofije na Slovenskem na 1024 straneh prinaša več kot 2400 gesel, izčrpno obravnava filozofske pojme, filozofe najrazličnejših smeri in njihovo delo. Pobudo zanj je dal profesor Janez Janžekovič, ki je leta 1981 izdal krajši Leksikon filozofije in takrat mlademu profesorju na teološki fakulteti Antonu Stresu predlagal, da pripravi obsežnejši leksikon.

ŠPORT

V tem tednu je Matjaž Kek tudi uradno postal selektor slovenske nogometne reprezentance. To nalogo bo opravljal že drugič, reprezentanco pa bo vodil naslednja dva kvalifikacijska cikla, če se uspe prebiti na svetovno prvenstvo 2022, pa tudi tam. Sedeminpetdesetletni Mariborčan, ki je tako zamenjal Tomaža Kavčiča, je kot selektor z reprezentanco že preživel uspešno obdobje med letoma 2007 in 2011, ko je Slovenijo popeljal na zadnje veliko tekmovanje, svetovno prvenstvo v Južnoafriško republiko. Slovenijo je vodil na 49 tekmah in z njo dosegel 20 zmag.

Slovenske košarkarske reprezentance pa ne bo na svetovnem prvenstvu na Kitajskem. V kvalifikacijah so doživeli šesti zaporedni poraz in tri kroge pred koncem dokončno ostali brez možnosti za uvrstitev na veliko tekmovanje. Tokrat je bila v Zaporožju od Slovenije boljša Ukrajina, ki je slavila z 82:54.

Med našimi športniki pa je v preteklem tednu izstopal smučarski skakalec Domen Prevc, ki je na tekmi v finski Ruki dvakrat osvojil četrto mesto.

Zanimiva pa je bila tudi tekma alpske lige med ljubljansko Olimpijo in Sijem iz Jesenic. S 4 proti 3 so slavili Ljubljančani, novi slovenski derbi pa bo spet na sporedu 22. decembra v Ljubljani.