Državni zbor, poslanci
Večina poslanskih skupin naklonjenih predlogu zakona o minimalni plači
Politika Andrej Šinko
Državni zbor je na izredni seji obravnaval predlog novele zakona o minimalni plači. Ta predvideva, da se minimalna plača s sedanjih približno 638 evrov neto prihodnje leto zviša na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Poleg tega bi iz nje izključili vse dodatke, z letom 2021 pa uvedli formulo za njen izračun. Omenjeno podpirajo v Levici in koalicijskih strankah, v večjem delu opozicije pa bi se problema lotili drugače. Predlogu nasprotujejo tudi delodajalci, ki so na včerajšnjem vrhu gospodarstva opozorili na negativne posledice po njihovem mnenju nedodelanega predloga.
Predlog novele zakona o minimalni plači je šele na začetku zakonodajne poti. Poslanec Levice, ki je predlagala zakon, Luka Mesec poudarja, da je minimalno plačo potrebno zvišati, ker rastejo življenjski stroški in ker so se »dobički zasebnega sektorja med letoma 2013 in 2016 povečali za osemnajstkrat, plače na čelu z minimalno pa so v tem istem obdobju praktično stagnirale«.
Predlogu so naklonjeni tudi v koalicijskih strankah. Ministrica za delo in socialne zadeve Ksenija Klampfer pravi: »Vlada si prizadeva za ureditev in določitev minimalne plače, ki bi zagotavljalo dostojno življenje zaposlenim in spodbuden gospodarski razvoj.« Ob tem pa je dodala, da mora celoten proces potekati v socialnem dialogu.
V gospodarstvu in opoziciji pravijo, da tega do zdaj ni bilo. Poslanec NSi Jožef Horvat je dejal, da se je vlada povišanja minimalnih plač lotila na napačen način. Menijo namreč, da bo parcialni dvig plač porušil razmerja med tarifnimi razredi, zato se jim zdi primernejša rešitev dvig splošne dohodninske olajšave. Njihov predlog v zvezi s tem je državni zbor včeraj zavrnil.
Podobnega mnenja so tudi v SDS, kjer pravijo, da si vsi zaposleni zaslužijo višjih plač, a opozarjajo, da bo po predlaganem zakonu, še več ljudi prejemalo minimalno plačo. Prav tako pa bi določeni lahko ostali prikrajšani za socialne transferje. Poslanka Karmen Furman je dejala, da minimalna plača mora zagotavljati dostojno plačilo.
S predlogom pa niso zadovoljni niti v gospodarstvu, kjer menijo, da se bodo določena podjetja zaradi omenjenih sprememb zašla v težavah in bodo zmanjševala število zaposlenih. Na to je na včerajšnjem vrhu gospodarstva opozorila tudi izvršna direktorica gospodarske zbornice Sonja Šmuc. »Potrebna je tako strokovna razprava kot socialni dialog o vprašanju minimalne plače in plačne politike v Sloveniji. Za to pa je potreben čas. Posledice nepremišljenega političnega določanja minimalne plače bodo pomembno vplivale na obstoj cele vrste podjetij in delovnih mest ter na konkurenčnost slovenskega poslovnega okolja.«
