Jesenska nega jagodičevja za obilno letino

Svetovalnica | 14.10.2025, 10:47 Mirjam Judež

Čeprav ob besedi jagodičevje največkrat pomislimo na jagode, maline, borovnice, robide, kosmulje in ribez, je jagodičevja iz leta v leto več. V Svetovalnici smo se ustavili ob nekaterih opravilih, ki jih moramo opraviti jeseni in na pragu zime, da nas bo jagodičevje na naših vrtovih razveseljevalo prihodnje leto. Naša gostja je bila Alenka Caf, svetovalka specialistka za sadjarstvo na KGZ Ljubljana. Z njo se je pogovarjal Robert Božič.

Jagodičevje je priljubljeno na vrtovih in kmetijah, saj ponuja okusne plodove in priložnosti za trženje. Poleg teh znanih vrst se na naših vrtovih pojavljajo tudi nove, ki prinašajo svežino in raznolikost. Jesen je ključni čas za pripravo jagodičevja na prihodnjo sezono, saj pravilna nega in sajenje zagotavljata zdrav razvoj rastlin in obilno letino. V spodnjem zapisu so ključna opravila, ki jih je treba opraviti jeseni, da bo letina jagodičevja v prihodnjem letu dobra. Gostja Alenka Cav, svetovalka specialistka za sadjarstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ljubljana, je spregovorila o jesenski negi jagodičevja, pravilnem času sajenja in izzivih, s katerimi se srečujejo pridelovalci. Njeni nasveti so dragoceni tako za domače vrtnarje kot za profesionalne kmetovalce, ki iščejo dodatne priložnosti za zaslužek.

Pravi čas za sajenje jagodičevja

Jesensko ali spomladansko sajenje?

Po ljudskem reku je jagodičevje bolje saditi zgodaj jeseni, preden pridejo prve zmrzali, saj to omogoča rastlini, da se ukorenini pred zimo. Vendar Alenka Cav poudarja, da je čas sajenja odvisen od vrste sadik in vremenskih razmer. Pri listopadnih rastlinah, kot so nekatere vrste jagodičevja, in tistih, ki niso prave listopadne rastline, kot so maline ali robide, je ključno, da sadika po sajenju jeseni ne odžene prehitro. Dolge, tople in vlažne jeseni lahko spodbudijo rast, kar lahko vodi do pozebe, če pride do ostre zime. Zato Cavova svetuje, da se nam s sajenjem ne mudi preveč.

Sadike v lončkih imajo prednost, saj je čas sajenja manj kritičen. Za takšne sadike je pogosto boljše spomladansko sajenje, po 1. maju, ko mine nevarnost spomladanskih pozeb. Pri sajenju je pomembno, da koreninsko grudo rahlo razmehčamo, posadimo sadiko v enaki globini, kot je bila v lončku, in poskrbimo, da tla niso presuha.

Jesensko sajenje sadik z golimi koreninami

Za sadike z golimi koreninami je jesensko sajenje lahko prednost, saj rastlina pridobi eno leto razvoja. Vendar je to povezano z določenimi tveganji, kot je izpostavljenost zmrzali, če les ni dovolj dozorel. Cavova opozarja, da mora biti les sadike trden, okrogel in enakomerno obarvan, brez mehkega, zelenega vršička, ki kaže na prehitro rast. Takšne sadike so bolj dovzetne za pozebo. Strokovnjaki zlahka prepoznajo kakovost sadike, medtem ko lahko ljubiteljski vrtnarji to ocenijo po videzu lesa.

Če imamo dobre, trdne sadike in gole korenine, jih je bolje saditi jeseni, čeprav izpostavimo sadiko voluharju in pozebi. Če je sadika lepo trdna, dozorel les in če drevesničar ni bil preveč radodaren z dušikom predolgo časa, potem je gotovo jesensko sajenje v prednosti. Če pa je sadika »vprašljiva«, jo posadimo spomladi.

Nove sadne vrste in izzivi

Haskap jagode / sibirske borovnice

V zadnjih letih so se na trgu pojavile nove vrste jagodičevja, kot so haskap jagode, nekoč imenovane sibirske borovnice. Te so bile sprva sprejete z velikim navdušenjem in obljubami o odkupu plodov, kar je privedlo do zasaditve kar 70 hektarjev nasadov. Vendar so se pridelovalci soočili z izzivi, ko so se odkupne pogodbe prekinile. Kljub temu so se pridelovalci povezali v društvo Haskap, ki spodbuja sodelovanje pri obiranju in prodaji. Cavova meni, da so haskap jagode še vedno obetavne, saj so letos plodovi navdušili s svojo kakovostjo, primerni pa so tako za svežo porabo kot za predelavo. Imajo pa tudi svoje slabosti. Plodovi so mehki in neobstojni, kar otežuje obiranje. Pridelovalec lahko v uri obere le okoli 2 kilograma, v primerjavi z ameriškimi borovnicami, kjer je mogoče obirati 4–5 kilogramov na uro. Zato Cavova trenutno ne priporoča širjenja nasadov haskap jagod, razen za manjše, poskusne zasaditve.

Priložnosti za mlade kmete

Jagodičevje predstavlja privlačno nišo za mlade kmete, ki iščejo dodatne vire dohodka. Sveže obrani plodovi se dobro prodajajo na tržnicah ali ob cestah, kar privlači pridelovalce. Vendar Cavova svetuje, da se osredotočimo na preverjene sadne vrste, kot so maline, ribez, ameriške borovnice in robide. Te vrste imajo uveljavljen trg, kupci po njih radi posegajo. Posebej poudarja prednosti malin, kjer povpraševanje pogosto presega ponudbo, še posebej pri pravočasnih naročilih.

Nove sorte malin: Trdnost in okus

Sodobne sorte malin so vzgojene tako, da imajo trdnejše plodove, kar podaljša njihovo obstojnost na policah. Vendar Cavova opozarja, da lahko pri tem nekoliko izgubimo značilno žlahtno aromo, ki jo imajo starejše sorte, kot je Willamette. Kljub temu so novejše sorte, kot so dvakrat rodne maline (npr. Polka, Enrosadira, Clarita), zelo priljubljene. Te sorte izraščajo in rodijo v istem letu, cvetijo do prvih pozeb, kar omogoča daljšo sezono obiranja. Tehnologija pridelave je pri dvakrat rodnih sortah nekoliko enostavnejša, čeprav plodovi dozorijo nekoliko kasneje.

Povezovanje pridelovalcev in izobraževanje

Posveti o jagodičevju

Za podporo pridelovalcem Kmetijsko-gozdarski zavod Ljubljana organizira letne posvete o jagodičevju, ki so se tradicionalno odvijali konec novembra ali v začetku decembra. Letos pa se bo posvet prestavil na januar in razširil na vse vrste jagodičevja, kar bo pridelovalcem ponudilo še več priložnosti za izmenjavo izkušenj in znanja. Kljub prizadevanjem za združevanje pridelovalcev Cavova ugotavlja, da trenutno še ni dovolj zanimanja za formalno združenje, saj mnogi pridelovalci uspešno sami prodajajo in uravnavajo svojo pridelavo.

Pomen opraševalcev

Pomemben vidik pridelave jagodičevja je zagotavljanje opraševalcev, kot so čebele in drugi organizmi. Cavova poudarja, da prisotnost opraševalcev bistveno izboljša kakovost plodov – ti so lepše razviti, trdnejši in okusnejši, kar je še posebej opazno pri malinah. Zato je smiselno razmisliti o privabljanju opraševalcev na vrt ali nasad, na primer z zasaditvijo cvetlic ali postavitvijo čebeljih panjev.

Raznolikost jagodičevja skozi sezono

Kako imeti jagodičevje od maja do prve pozebe?

Za vrtnarje, ki želijo uživati v jagodičevju skozi celotno sezono, Cavova priporoča strateško izbiro sadnih vrst. Sezona se lahko začne z vrtno jagodo, nadaljuje z haskap jagodami, malinami, robidami, šmarnimi hrušicami in ameriškimi borovnicami, ki obrodijo do konca septembra. Če so maline pokrite (npr. v tunelih), lahko obiranje traja vse do prvih pozeb. Tako lahko z raznoliko zasaditvijo uživate v svežih plodovih od maja do pozne jeseni.

Eksotične vrste za poskus

Za tiste, ki želijo eksperimentirati, Cavova spodbuja sajenje eksotičnih vrst jagodičevja. Pri tem svetuje, da se vrtnarji obrnejo na svetovalne službe, kjer lahko dobijo dodatne informacije in podporo. Raznolikost rastlin na vrtu ne le obogati pridelavo, temveč tudi estetsko popestri prostor.

Jagodičevje kot živa meja

Ribez in druge možnosti

Jagodičevje, kot je ribez, je lahko odlična izbira za živo mejo. Rdečemu in črnemu ribezu se vrača priljubljenost, saj so plodovi primerni tako za svežo porabo kot za predelavo. Cavova priporoča gojenje rdečega ribeza v obliki špalirja, še posebej pri močno rastočih sortah, kot je Rovada. Z oporo in rednim menjavanjem poganjkov vsako drugo leto lahko dosežete dolge grozdiče, polne plodov. Ribez lahko gojite tudi v obliki grma, kar daje večje pridelke, a manjše grozdiče. Poleg ribeza so za živo mejo primerni tudi špalirji malin ali grmi borovnic, odvisno od želja in prostora.

Zaščita pred pticami

Eden od izzivov pri gojenju jagodičevja so ptice, ki so še posebej problematične v sušnih letih, ko iščejo vlago in hrano. Cavova svetuje uporabo zaščitnih mrež, saj ptice obožujejo vse vrste jagodičevja, razen morda malin, ki so nekoliko manj privlačne. Brez ustrezne zaščite lahko pride do znatnih izgub pridelka.

Izbira prave lokacije in tal

Sončna lega in prilagoditev poleti

Vse vrste jagodičevja potrebujejo sončno lego, saj sonce spodbuja razvoj sladkorja v plodovih, kar izboljša njihov okus. Vendar Cavova opozarja, da je poleti, v času vročine, priporočljivo zagotoviti senco, še posebej za haskap jagode. Prav tako je ključno redno zalivanje, da rastline ne trpijo pomanjkanja vlage. V naravi jagodičevje uspeva na sončnih legah z lahko zemljo, bogato z organsko snovjo in z zadostno vlago, kar je treba posnemati tudi na vrtu.

Primerna tla za jagodičevje

Ribez je nekoliko manj občutljiv na senco, vendar senca zmanjša kakovost plodov, ki so bolj kisli in manj okusni. Cavova poudarja, da nobena vrsta jagodičevja ne prenese zastajanja vode v koreninskem območju, zato težka tla niso primerna. Za optimalno rast je treba tla obogatiti z organsko snovjo, razen pri vrtnih jagodah, kjer preveč organske snovi lahko poveča dovzetnost za bolezni zaradi bujne rasti.

Jesenska priprava tal

Jesen je idealen čas za pripravo tal za spomladansko sajenje. Cavova svetuje, da vrtnarji izkoristijo jesenske mesece za obogatitev tal z organsko snovjo in zagotavljanje ustrezne drenaže. Po sajenju, bodisi jeseni bodisi spomladi, je ključno redno zalivanje, saj pomanjkanje vlage lahko hitro ogrozi mlade sadike.

Vse jagodičje potrebuje čim bolj sončno lego, toda poleti v času vročine je fino, če jih lahko senčimo. Če pogledamo, kje te rastline rastejo v naravi: na kakšnih posekah, na sončnih legah, na lahkih tleh z veliko organske snovi, pa mora curljati voda, da niso v suši.

Gnojenje jagodičevja

Pomen mikroorganizmov v tleh

Zdrava tla so ključna za uspešno pridelavo jagodičevja. Cavova poudarja, da jagodičevje ni zahtevno, dobro pa uspeva v tleh, bogatih z mikroorganizmi. Ti se razvijajo v primerno vlažnih tleh, omogočajo boljši dostop do hranil, kot so fosfor, kalij in drugi elementi, ki so v slabših tleh pogosto nedostopni. Zato je pomembno, da tla niso niti preveč mokra niti presuha.

Pravilno dognojevanje

Za dognojevanje s fosforjem in kalijem Cavova priporoča analizo tal, ki pokaže, katera hranila so potrebna. Če so tla že bogata z organsko snovjo, na primer zaradi hlevskega gnoja, dodatno gnojenje morda ni potrebno, saj rastlina sama pokaže zadovoljstvo. Dušik je bolj zapleten, saj se lahko izpira z obilnimi padavinami ali pretiranim namakanjem. Zato je priporočljivo dodajati dušik spomladi, ko so tla primerno topla, in v obliki, ki hitro deluje, kot so tekoča organska gnojila. Cavova odsvetuje uporabo mineralnih gnojil na vrtovih, saj so to soli, ki lahko povzročijo predoziranje ali druge napake, kar negativno vpliva na kakovost plodov in poveča dovzetnost za bolezni, kot so siva ali pepelasta plesen.

Nega jagod za dolgotrajno pridelavo

Zakaj pogosto menjamo jagode?

Pri intenzivnih tržnih nasadih jagod Cavova priporoča menjavo sadik vsako drugo leto, v nekaterih primerih celo vsako leto. Razlog je v tem, da se v drugem letu lahko pojavijo glivične okužbe, ki povzročijo prazna mesta v nasadu. Na domačih vrtovih pa je mogoče jagode obdržati dlje, če skrbimo za njihovo zdravje. To vključuje čiščenje po obiranju, odstranjevanje starih poganjkov in spodbujanje novih. Vendar se rastline sčasoma izrodijo, kar pomeni manjše pridelke ali manj kakovostne plodove. Zato je treba jagode saditi na novo površino, kjer prej ni bilo jagod, krompirja, paradižnika ali drugih razhudnikov, ki imajo podobne bolezni.

Rezanje malin

Pri malinah je rez odvisna od vrste sorte. Enkrat rodne maline, ki rodijo na lanski rozgi, je treba jeseni očistiti posušenih rozg in odstraniti najšibkejše poganjke, da ohranimo primerno gostoto nasada. Dvakrat rodne sorte, kot so Polka, Enrosadira ali Clarita, pa rodijo na rozgi v istem letu. Pri teh sortah obstajata dve strategiji: spomladi lahko vse rozge porežemo do tal, kar spodbudi nove poganjke, ki rodijo do višine približno 1–1,2 metra. Alternativno lahko jeseni odrežemo le zgornji del rozge, ki je že odrodil, in pustimo spodnji del, ki bo rodil naslednjo pomlad. Vendar Cavova opozarja na tveganje malinove sušice, glivične okužbe, ki lahko prizadene rozge. Če je nasad okužen, je bolje vse rozge spomladi porezati do tal, da prekinemo cikel okužbe.

Ko se odločimo, da bomo jagode sadili na novo, jih moramo saditi na površino, kjer še ni bilo jagod. Ne smejo slediti niti krompirju, paradižniku, nobenim razhudnikovkam, ki imajo bolezni, ki bi lahko zavirale rast jagod.

Jesenska zaščita pred boleznimi in mrazom

Škropljenje z bakrom

Za zaščito jagodičevja pred glivičnimi okužbami Cavova priporoča škropljenje z bakrom v jesenskem času, ko odpade polovica listja in znova, ko odpade vse listje. Spomladi, pred odganjanjem, je baker prav tako uporaben, vendar je treba paziti, da ne presežemo priporočene količine, saj lahko preveč bakra poškoduje tla in rastline.

Zimska zaščita

Za jagodičevje, kot so borovnice in ribez, ki imajo dozorel les, dodatna zimska zaščita običajno ni potrebna, če smo pravilno gospodarili in rastlinam nismo dodajali preveč dušika. Pri malinah in robidah, ki niso prave listopadne rastline, je pomembno pustiti listje čim dlje na rastlini, saj to omogoča shranjevanje ogljikovih hidratov v korenine, kar krepi rastlino za naslednjo sezono. Posebna zaščita pred mrazom ali pozebo pri jagodičevju ni potrebna, če so rastline zdrave in pravilno negovane.

Zaključek: Priložnosti za pridelovalce

Jagodičevje ponuja ogromno priložnosti, tako za domače vrtnarje kot za mlade kmete, ki iščejo dodatne vire dohodka. Alenka Cav spodbuja vse, ki razmišljajo o pridelavi jagodičevja, naj se povežejo s svetovalnimi službami, kot je Kmetijsko-gozdarski zavod Ljubljana, kjer lahko dobijo strokovne nasvete. Bolje je vprašati večkrat, kot pa se soočiti z napakami, ki lahko odvrnejo od nadaljnje pridelave, pravi Cavova. Z ustrezno nego, izbiro pravih sort in če skrbimo za zdrava tla in zdrave rastline lahko jagodičevje postane donosna in zadovoljujoča dejavnost.