Vlada in občine dogovorile povprečnino za prihodnje leto

Slovenija | 07.11.2018, 16:07 Andrej Šinko

Vlada je s tremi občinskimi združenji podpisala dogovor o višini povprečnine za prihodnje leto. Ta je določena pri 573 evrov in pol na prebivalca, kar je sicer manj od predvidenih stroškov občin. Podpisniki dogovora so se sicer zavezali, da bodo v roku pol leta pripravili spremembe zakonodaje, ki bi zmanjšale stroške občinam.

Dogovor so podpisali predsedniki treh reprezentativnih združenj občin Branko Ledinek iz Skupnosti občin Slovenije, Robert Smrdelj iz Združenja občin Slovenije in Matej Arčon iz Združenja mestnih občin Slovenije ter na vladni strani finančni minister Andrej Bertoncelj. Ob podpisu pa sta bila navzoča tudi predsednik vlade Marjan Šarec in minister za javno upravo Rudi Medved.

Minister Bertoncelj je pojasnil, da je povprečnina predvidena v višini, ki občinam omogoča izvajanje razvojnih in investicijskih nalog. Predlog bo šel še v potrditev na vlado, v končni fazi pa bo povprečnino določil državni zbor z zakonom o izvrševanju državnega proračuna. Sam pa je ocenil, da gre za dober in razvojno naravnan dogovor, saj so občine pomemben generator razvoja v državi.

Po premierjevih besedah je to šele prvi korak sodelovanja med vlado in občinami. Čaka jih sodelovanje pri pripravi posodobitve zakonodaje. Še bolj kot višina povprečnine namreč po njegovih besedah razvoj občin zavira nerazumna zakonodaja na vseh področjih. »Občine se lahko še tako trudijo, a če jih zakonodaja z raznimi normativi in predpisi, ki niso življenjski, omejuje, potem ne morejo v celoti izvajati svojih nalog,« je poudaril premier.

Šarec, tudi sam nekdanji župan, je ob tem opozoril, da si marsikdo niti ne predstavlja, kakšne naloge vse opravljajo občine in s čim vsem se morajo ukvarjati. »Ta vlada to zelo dobro razume,« je zagotovil, bodo pa morali po njegovih besedah opraviti vsak svojo nalogo, da bi dobili zakonodajo, ki bo občinam omogočila boljši razvoj, hkrati pa tudi preglednost nad njihovim delovanjem.

Tako je zaveza k pripravi posodobitev zakonodaje del danes podpisanega dogovora. Predloge, ki jih bodo pripravili v delovni skupini predstavnikov obeh strani, bodo pregledali po pol leta in dogovorili nadaljnje ukrepe. Takrat bodo preverili tudi učinke, ki jih bo imel dogovor s sindikati javnega sektorja na višino stroškov občin, saj te skrbijo posledice, ki bi jih zvišanje plač v javnem sektorju imelo zanje.

Ministru Medvedu se zdi pomembno, da bi v prihodnjem letu tudi uredili stvari tako, da pogajanja o višini povprečnine v prihodnje ne bi bila več potrebna in bi financiranje občin teklo po nekem avtomatizmu ter bi bile stvari jasne na podlagi definiranih nalog. Te bodo definirali tudi na novo, če bo potrebno, je napovedal. Finančni minister pa je spomnil, da pripravljajo zakon o davku na nepremičnine, pri čemer upa, da bodo vsi skupaj našli rešitev, ki bo dobra za vse deležnike in bo dolgoročno pomemben vir financiranja občinskih blagajn.

Kaj pravijo o dogovoru predstavniki občin?

Predsedniki združenj občin so ob podpisanem dogovoru izrazili zadovoljstvo. Smrdelj ga je označil kot soliden kompromis. Po njegovih navedbah je dogovorjena višina povprečnine za prihodnje leto za dobrih 20 evrov višja od letošnje povprečnine, a hkrati za 35 evrov nižja od predvidenih stroškov v letu 2019.

Da so bila pričakovanja županov neprimerno višja, je spomnil tudi Ledinek. Kot je dejal, so na koncu razumeli makroekonomsko situacijo in se »malo s stisnjenimi zobmi, a vendarle« dogovorili. Pri tem je Ledinek pohvalil pristop vlade. Če bo dogovarjanje v nadaljevanju potekalo tako, kot je sedaj, »potem bomo lahko premaknili marsikaj«, je napovedal.

Tudi Arčon je ocenil, da so z razumevanjem in posluhom predsednika vlade in obeh ministrov naredili pomemben korak naprej. Kot je dejal, na vladni strani razumejo situacijo občin, hkrati pa je tudi interes, da se lokalne skupnosti razvijajo. Po njegovih besedah pa lahko tudi same občine pogledajo, kje lahko racionalizirajo stroške, in hkrati sodelujejo pri spremembi zakonodaje.

Kot je še dejal Ledinek, pa bi bilo prav, da bi kot eno od prioritet določili tudi regionalno delitev države, saj imamo pokrajine zapisane v ustavi. Šarec je ponovil svoje stališče, da bi do pokrajin verjetno lahko prišli le, če bi šlo za suvereno odločitev vlade in bi pač določili, koliko jih bo in kje bodo njihovi sedeži. Bi pa, je poudaril, takšno odločitev seveda sprejela po predhodnih pogovorih in po tistem, ko bi prisluhnila ljudem s terena.

Premier je združenja občin tudi znova pozval k združitvi v eno združenje.