Zore v Borovnici: Nekdo, ki ni naredil nič slabega, lahko tudi še ni naredil nič dobrega

05. 11. 2018, 11:34 Rok Mihevc

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je včeraj v Borovnici krstil desetega otroka v družini Švigelj. Tako je vse zbrane ob zahvalni nedelji najprej spomnil, da moramo biti Bogu najprej hvaležni za življenje, nato pa je spodbudil, naj bo vsak trenutek priložnost za hvaležnost.

Posebno okrasje, ki smo ga deležni v vsaki župniji na zahvalno nedeljo, je lepa spodbuda, da na oltar položimo tisto, za kar se želimo v svojem življenju zahvaliti Bogu, je v polni borovniški cerkvi dejal nadškof Zore. »Ali vsak izmed nas v tem trenutku zmore položiti na oltar nekaj iz svojega življenja, preteklega leta, iz svojih odnosov, iz vsega, kar je doživel kot zahvalni dar dragemu Bogu? Ne dovolite, da bi ta nedelja, ali katerakoli druga nedelja šla mimo vas, ne da bi se vas dotaknila v srcu in globini, ne da bi začutili božje delovanje v vašem osebnem življenju in potrebo po tem, da osebno srečate Boga, ker je dober z vami. Ko odkrijemo zakaj moramo biti hvaležni, odkrijemo tudi, kaj nam je bilo podarjeno.«

A najprej se moramo Bogu zahvaliti za življenje, je spodbudil. »Poslušajte, prvi dar za vsakega od nas je življenje in prvo vprašanje je, ali s tem življenjem ravnam odgovorno, sem v tem življenju pripravljen služiti Bogu in pripravljen služiti ljudem, da bi moglo moje življenje biti rodovitno...«

Zore je spregovoril tudi o včerajšnji božji besedi, ko je bilo poudarjeno vprašanje, katera je največja božja zapoved. Po njegovih besedah so Mojzesove zapovedi premalo, saj ne predstavljajo izziva. »Nekdo, ki ni naredil nič slabega, lahko tudi še ni naredil nič dobrega. Zato drugače povedana prva in največja zapoved, ljubi, pomeni nekaj čisto drugega. Nič več ne gre samo za to, da se varujemo teh ali onih dejanj ter odločitev, ampak da z vsemi svojimi močmi živimo za Boga in bližnjega.«

Včasih so za daritev Bogu poklanjali žgalne daritve, ki pa danes niso več potrebne, saj daritev postane človek, ki ljubi. »Ta človek samega sebe da v odnos in ne potrebuje nadomestkov za to, da bi izpostavil odnos bodisi z Bogom ali bližnjim. On je tisti, ki se daruje v odnos z Bogom in sočlovekom.« Zore je zbrane v Borovnici še spodbudil, da bi kot skupnost in posamezniki malega Maksa, ki ga je škof krstil med sveto mašo in vse druge otroke, naučili ljubiti Boga ter bližnjega.