Molitev mladih pred Najsvetejšim na Žalah
Ko se umaknejo sveče in pečeni kostanj, na Žalah v spokoju molijo mladi
Rok Mihevc
Kako je 1. november res praznik vseh živih in svetih, ne pa mrtvih, se je sinoči lepo čutilo na Žalah. Polna cerkev mladih je bila dober dokaz, da novembrski prazniki niso le domena njihovih babic in dedkov.
Verjetno ste že občutili prvonovembrski utrip na ljubljanskih Žalah, ko se tamkajšnje pokopališče ne spremeni le v spominski in molitveni prostor, ampak tudi v vedno večjo tržnico, kjer se ne prodajajo samo sveče in vžigalice, pač pa si lahko privoščite tudi pravo kosilo. Okoli 20. ure zvečer je bilo še čutiti nekaj takšnega utripa, ko so prodajalci pečenega kostanja ponujali »družinske pakete«, da bi prodali še zadnje merice. A vse bolj je bilo čutiti mir, pokoj in pravi utrip pokopališča...
Ko smo se vozili proti Žalam je bilo že pred samim ciljem videti skupinice, ki ubranega koraka hodijo proti cerkvi vseh svetih. Podobne trume mladih je bilo večer prej videti pred lokali in diskotekami na vedno bolj opevani noči čarovnic. Sinoči pa so se skupaj zbrali prijatelji in znanci, da na poseben način počastijo praznik »spomina na mrtve«, ki danes velja bolj za priložnost srečanja s sorodniki, modno pisto novih zimskih plaščev in dober zaslužek prodajalcev sveč. A v polni cerkvi so mnogi mladi dali čutiti, da jih to ne gane in so si v spokoju prazničnega večera raje vzeli čas za srečanje z Jezusom in drugimi mladimi ter se v zaupanju priporočili vsem svetnikom.
Pesem, molitev, slavljenje in nagovor so bili vodilo tega posebnega večera. Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je mladim podelil nekaj misli in jih spodbudil, naj »ne bodo mrtvi« in naj ne zapadejo v družbo brezbrižnosti, ampak naj živijo polno življenje, v katerega vključijo tudi Kristusa. Opozoril je, da smo v dobi socialnih omrežij vedno bolj osamljeni, zato naj »drajsanje« raje zamenjamo za živi stik s človekom ali Svetim pismom.
Po nagovoru in slavljenju je sledila procesija s svečkami proti pokopališki cerkvi sv. Križa, kjer so prisotni molili za rajne sorodnike, prijatelje, znance in vse tiste, ki so pustili pečat v njihovem življenju. Prav lepa in spoštovanja vredna gesta pa je bilo povabilo, naj mladi svečke položijo na »pozabljene« grobove in tam molijo za pokojne, na katere se verjetno že dolgo ni nihče spomnil. Ja, tudi grobovi brez sveč in cvetja so, ampak ne zaradi ekološke ozaveščenosti ...
Mladi, duhovniki in pobudniki molitvenega večera, hvala, ker ste ta »mrtvi« praznik spremenili v vstajenskega.
