Marta Jerebič
Pregled domačih dogodkov od 26. 10. do 2. 11. 2018
Slovenija | 03.11.2018, 07:00 Marta Jerebič
Prazniki, pogreb Alojza Rebule, vremenska ujma in vladna pogajanja s sindikati so dogodki, ki so zaznamovali minuli teden.
CERKEV
Za nami sta zapovedani praznik vseh svetih in spomin vseh vernih rajnih. 1. novembra dopoldne so bile svete maše po vseh slovenskih župnijah, popoldne pa molitve za verne rajne v cerkvah in na pokopališčih. Poleg več sto tistih, ki so urejena, imamo v naši domovini še vedno madež več kot 600 morišč in grobišč, ki so posledica revolucionarnega nasilja. Predsednik Združenja ob Lipi sprave Janez Juhant je zato povabil, naj se spomnimo tudi žrtev, ki so končala v njih, se ob kakšnem ustavimo, zmolimo in prižgemo svečo.
»Mislim, da bi bilo to nujno potrebno za naše skupno življenje. Da vsi, ne samo, da tisti, ki imamo sorodnike, ki so razsejani po raznih slovenskih krajih, izkažemo spoštovanje vsem mrtvim, zavedajoč se, da so bili vsi ti del našega narodnega telesa in so obenem želeli dobro. S spletom okoliščin so prišli v take razmere, tako tisti, ki so bili žrtve kot njihovi rablji.«
Žrtev na soški fronti in v prvi svetovni vojni pa so se spomnili v soboto na Sveti Gori. Somaševanje je vodil koprski škof Jurij Bizjak, ki je za naš radio povedal, da je bila slovesnost priložnost za razmislek, kakšen smisel imajo vojne. Ob tragedijah se namreč lahko rodi tudi veliko dobrih stvari:
»Gledano z Božjimi in tudi svetopisemskimi očmi, ima vsaka stvar, ki se zgodi, nek smisel. Navsezadnje se vse dogaja po Božjem načrtu in po Božji volji. Nenavadno se sliši, da je vojna po Božji volji. Ne zato, ker bi jo nebeški Oče hotel, ampak zato, ker so razmere takšne, da mora biti. Se pa rodi tudi veliko dobrih stvari. Koliko dobrote, odpuščanja, žrtvovanja se pokaže tudi v eni takšni hudi stvari. "
Svete maše so se udeležili tudi vojaški ordinariji oziroma duhovniki držav, ki so nastale po razpadu Avstro-Ogrske in katerih vojaki so se borili na soški fronti.
Več župnij je zvečer 1. novembra pripravilo tudi molitvena srečanja mladih. Že tradicionalno takšno srečanje je bilo v cerkvi Vseh svetih na Žalah. Po besedah upravitelja župnije Ljubljana – Sveti Križ Petra Možine so razmišljali o tem »kako Bog želi, da živimo, da dihamo svobodno. Bog ne želi, da smo mladi napol mrtvi, da životarimo, ampak da smo srečni. In to molitveno srečanje upam, da nam bo pomagalo, da zajadramo v to smer.«
Z mladimi pa je povezana tudi škofovska sinoda o mladih. Sklepne svete maše v Vatikanu so se v nedeljo udeležili tudi mladi iz mariborske nadškofije. Kot je povedal voditelj škofijskega odbora za mlade, Jure Sojč so s tem želeli dati prispevek mladosti: »Če je že sinoda o mladih, je prav, da so tam prisotni tudi mladi, ki pa pričakujejo prve sadove sinode.«
Kot je dejal slovenski delegat na sinodi, mariborski nadškof Alojzij Cvikl, je zdaj čas, da sinodo ponese »v našo Cerkev na Slovenskem, da to kar smo mi doživeli, poskušamo podoživeti doma. Sinoda je bila namenjena mladim in če ne bomo nič naredili na tem področju pomeni, da je bila sinoda samo neko mrtvo dogajanje. Če pa jo bomo prenesli v življenje, potem pa bo dejansko tudi pri nas pomenila blagoslov in korak k mladim, da bi kot je bilo rečeno, ne bila več pastorala za mlade, ampak skupaj z mladimi.«
DRUŽBA IN KULTURAZadnje slovo od pokojnega literata, akademika in profesorja Alojza Rebule je bilo v ponedeljek v Loki pri Zidanem mostu. Pogrebno sveto mašo je daroval kardinal Franc Rode. Po njegovih besedah je bil Alojz Rebula človek besede: besede Resnice, besede o Bogu, o človeku, o Slovencu, o nebesih in o presežnem. V samem jedru pa je človek vere: »Lahko bi rekel: berač vere. Za vero, za močno vero je vsak dan molil, vsak dan prosil, vsak dan – to mi je neštetokrat povedal – je molil rožni venec, da bi ohranil vero, da mu Bog podari trdno vero.«
Rebulo je po kardinalovih besedah prav vera naredila takšnega, kot je bil: skromnega, ponižnega, obzirnega, obsojal je laž in ideologije, nikoli pa nikogar žalil. Kardinal Franc Rode je na pokopališču še poudaril, da se poslavljajo od svetnika in predlagal začetek postopka za Rebulovo beatifikacijo.
Festival Ljubljana bi moral križevniško cerkev, ki je del kompleksa ljubljanskih Križank, že pred meseci predati križniškemu redu, a se to ni zgodilo. Denacionalizacijski postopek, ki je trajal kar 26 let, tako še vedno ni dobil epiloga, zato so križniki vložili tožbo.
V prostorih bolnišnične župnije, v neposredni bližini UKC Ljubljana, pa so zaživeli prostori Hiše bratstva, prejšnjo soboto jih je blagoslovil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar. O njihovem namenu pa je Anja Kastelic dejala: »V njej bo zaživelo Bratstvo veselje Evangelija, ki združuje vse stanove v Cerkvi. Polovica hiše pa bo namenjena sprejemanju staršev bolnih otrok ali drugih sorodnikov tistih, ki se zdravijo v kliničnem centru in prihajajo od daleč. Tako si želimo že z načinom življenja pokazati, da je Cerkev res prostor in dom za vse.«
Cerkev se je v ponedeljek z opoldanskim zvonjenjem in molitvijo pridružila tudi pobudam ob svetovnem dnevu možganske kapi. »Mislim, da je to pomembno, skrb za zdravje, v katerega se vključuje na svoj način tudi Cerkev z zvonjenjem in povabilom, naj molimo za svoje zdravje k Mariji, ki je Zdravje bolnikov,« je povedal predstavnik novomeške škofije dr. Janez Gril.
Kolpingovo združenje Slovenije je minulo soboto praznovalo 25. obletnico delovanja. Kot je povedal nacionalni duhovni vodja slovenskega združenja Jože Povh, začetki rokodelskih združenj obrtnikov v Sloveniji segajo že v leto 1855, ko je Maribor, Ljubljano in Trst obiskal Kolpingov naslednik. Tedaj se je začela skrb Cerkve za malega delavca in obrtnika, da bi se čutil močnega proti izkoriščanju. Nato je leta 1993 združenje nastalo v samostojni Sloveniji. »To je bilo splošno vrenje v našem narodu, družbeno prebujanje slovenskih katoličanov za povezovanje, da se bolje slišijo krščanske vrednote v družbenem življenju.« Jože Povh si ob obletnici želi, da bi zaživela vsaj letna stanovska srečanja članov - malih obrtnikov in rokodelcev - po vzoru srečanj kmetov in učiteljev.V Sloveniji smo 31. oktobra obeležili dan reformacije, ki je bil tudi dela prost dan. Praznik obuja spomin na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, Slovenci pa hkrati obeležujemo tudi rojstvo slovenskega knjižnega jezika in se spominjamo avtorja prve knjige v slovenskem jeziku Primoža Trubarja.
Dela prost dan, ki ga je spremljalo tudi jesensko sonce, pa so številni namenili odpravljanju škode, ki so jo po v ponedeljek in torek povzročili obilno deževje, močan veter in plazovi. Škoda bi po besedah poveljnika Civilne zaščite Srečka Šestana lahko presegla prag, določen za izplačilo pomoči države. Pričakuje, da bodo občine prve ocene škode podale že do ponedeljka.
POLITIKA IN GOSPODARSTVO
Vlada in sindikati javnega sektorja so se na zahtevo sindikatov v torek dogovorili, da bodo pogajanja o uresničitvi stavkovnih zahtev odslej potekala ločeno. Na vladni strani takšno odločitev obžalujejo, saj da ne bo pripomogla k učinkovitosti in hitrosti pogajanj. Intenzivna pogajanja se bodo tako začela prihodnji teden, ko se bo vlada v ponedeljek ločeno sestala s tremi pogajalskimi skupinami: koordinacijo stavkovnih odborov, šolskim sindikatom Sviz ter sindikatoma s področja zdravstva.
Začela se je privatizacija do tričetrtinskega deleža NLB. Delnica največje banke se bo do 7. novembra prodajala po ceni med 51,50 in 66 evrov.
Medtem pa se še vedno išče kandidat za guvernerja Banke Slovenije, ki bi na glasovanju v državnem zboru prejel zadostno podporo.
ŠPORT
Nogometaši Maribora, Mure, Aluminija in Olimpije so polfinalisti pokala Slovenije.
Mladi slovenski košarkarski zvezdnik Luka Dončič je minuli teden v ligi NBA pokazal novo dobro predstavo. V 40 minutah je dosegel zanj rekordnih 31 točk, njegova ekipa Dallas Mavericks je sicer izgubila na gostovanju v San Antoniu.